Pliberk O začetkih najstarejšega slovenskega kulturnega društva v pliberški občini ter prisrčno povabilo na jubilejno prireditev SPD »Edinost«, ki bo v soboto, 30. novembra, ob 19.30 uri v Kulturnem domu Pliberk. Udeležence pričakujeta privlačen program in predstavitev nove zgoščenke.

Ustanovitev »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Pliberku«, predhodnika Slovenskega prosvetnega društva (SPD) »Edinost« 20. maja 1909 je bila v času hudega nasprotovanja slovenski narodni skupnosti. To velja še posebej za izobraževalne ustanove, predvsem za šole, ki so bile v službi ponemče-

vanja. Zato je povsem razumljivo, da je pliberško kulturno društvo dajalo poudarek na izobraževanje že v imenu samem, zavedajoč se, da je možno le tako kljubovati načrtni asimilacijski politiki koroških oblasti.

»Večni pliberški kaplan«

Pobudo za ustanovitev  društva je dal Janez Hornböck (1878-1942), sin znane Bavantove domačije v Šentjan-žu v Rožu. Janez Hornböck je deloval dolga leta v Pliberku kot kaplan in si pridobil vzdevek »večni pliberški kaplan«. Leta 1915 je postal župnik v Mežici, čeprav bi najraje do konca svojega življenja opravljal dušnopastirsko delo v Pliberku. Njegovo življenje pa se je avgusta 1942 končalo v KZ Dachau mučeniško: umrl je od lakote ob nepopisnem težaškem delu. 

Poleg kaplana Hornböcka in njegovih prvih sotrudnikov, med njimi Ignacija Trehtarja iz Doba, Aleša Riedla-Žibernika in Antona Turka-Sterna iz Podkraja ter Roka Močilnika iz Libuč, si je pridobila neminljive zasluge za kulturno ustvarjanje v Pliberku tudi Breznikova družina. 

Breznikovi – steber društva

Štefan Breznik (1883-1943), rojen Vogrjan, je leta 1912 kupil gostilno pri Prajerju, ki je veljala za Narodni dom in v katerem je imelo društvo od vsega začetka mdr. svojo sobo, inventar za igre in knjižnico. Tam so se odvijale prireditve, so se člani shajali in tudi po 2. svetovni vojni je bila Breznikova hiša steber kulturnega, političnega in gospodarskega ustvarjanja v Pliberku. Zaradi svoje aktivne podpore slovenski narodni skupnosti je Breznikova družina drago plačala – njen oče Štefan tudi s smrtjo leta 1943 v kaznilnici Berlin-Moabit, potem ko je bil skupaj z (dolgoletnim pevcem MoPZ »Foltej Hartman«) Francem Lienhardom iz Libuč in Janezom Kreutzem – Obermanovim Anzanom z Blata obsojen na hudo zaporno kazen.

»Foltejev zbor«           

  V prvih letih delovanja »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva« so bili v ospredju igre, izobraževalna predavanja in knjižnica, pač v spoznanju, da mora društvo nadomestiti manjkajočo šolsko izobraževanje v slovenščini. Zato v prvih letih ni bilo zaznati načrtne društvene pevske dejavnosti. Ali kot je zapisal Foltej Hartman st. v svojih spominih: »Na samem začetku so bili v Pliberku in okolici samo cerkveni zbori. Pa smo si nekega dne dejali, saj nas je bilo zadosti fantov – ustanovili bomo moški zbor, ki bo pel tudi drugače.Vadili smo kar pri nas doma v Libučah, zato so nam nekateri pravili kar Libučani.« Prvič je novoustanovljeni zbor nastopil že leta 1931 na večji pevski prireditvi v Dobrli vasi – ustanovitelj zbora Foltej Hartman pa je vodil zbor dolgih 52 let.

Privlačna jubilejna prireditev

  Danes vodi  zbor Šmihelčan Martin Kušej, katerega oče Janez je pel pri zboru celih 65 let, predsednik SPD »Edinost« pa je Matej Trampusch-Novak.  Martin Kušej je od Boža Hartmanna prejel piščal, s katero je Božov oče »uštimal« tudi slovenski zbor v KZ Dachau. Trenutno šteje pliberški zbor okoli 20 pevcev, med njimi več študentov v Gradcu, ki se redno vozijo na pevske vaje in nastope. Martin Kušej v pogovoru z Novicami: »Tudi v prihodnosti se hočemo glasbeno še bolj izpopolnjevati in bomo s tem mladino še bolj nagovorili.« Poleg slavljenca bosta, tako predsednik zbora in glavni organizator jubilejne prireditve Vladimir Nachbar, nastopili tudi skupini Die Buben in Tamika, s katerima je MoPZ »Foltej Hartman« že imel skupen koncert. Nadalje zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem in MePZ »Podjuna«. Prav tako bodo  predstavili društveno gledališko šolo »Svet gledališča-Theaterwelt« pod mentorstvom Tatjane Igerc in Simone Roblek ter ob strokovni pomoči Aleksandra Tolmaierja. Predstavili pa bodo tudi medtem že četrto zgoščenko («Koroško srce«), občina pa bo društvo počastila s podelitvijo mestnega grba. Skratka: organizatorji z V. Nachbarjem na čelu so pripravili privlačno jubilejno prireditev v znamenju bogate tradicije ter s čutom za sedanjost in prihodnost.


 

Prva prireditev 20. majnika 1909 ustanovljenega »Katoliško slovenskega izobraževalnega društva v Pliberku« je bila že 20. junija 1909 v obliki vseslovenskega zborovanja (tabora) v Dobu pri Pliberku. Na zborovanje so povabili k sodelovanju tudi tamburaše in igralce s Prevalj z igro »Nemški ne znajo«. Prvi društveni dramski nastop pa je bil 20. avgusta 1909 pri Likebu v Dobu s šaloigro »Pri gospodi«.

Leta 1919 prvič zasledimo v društvenih zapisih Milko Hartman, ki je sodelovala tudi v dekli-škem in gospodinjskem odseku. Pozneje je spisala in zrežirala ne-šteto otroških igric za vse priložnosti. V tistem času in še do leta 1974 se je igralo pri Božiču in Likebu v Dobu, pri Lipeju v Čir-         kovčah, pri Štavdaharju v Nonči vasi, pri Gutovniku v Šmarjeti, pri Železniku (Marinu) v Spodnjih Libučah in pri Brezniku ter v ljudski in glavni šoli  v Pliberku.

Leta 1938 je postal Franc Buchwald, p. d. Pukvov v Nonči vasi, predsednik SPD »Edinost«. Rešil je prvo društveno kroniko pred uničenjem. Skril jo je na svojem skednju, da ne bi prišla v roke nacistom. Ti so uničevali slovenske knjige in ostalo imetje, ki ga je imelo društvo pri Brezniku.    

Legendaren predstavnik SPD »Edinost« je bil tudi Lovro Potočnik (1899-1974), sin kmetije pri Dumpelniku v Grabljah. Sodeloval je v društvu že pred vojno, mdr. kot tajnik, po vojni pa mu je predsedoval med letoma 1964 in 1972. Nasledil ga je pokojni šolski ravnatelj Jožko Konzilia.

Leta 1975 je prevzel vodstvo SPD »Edinost« Jožko Hudl, že leta 1973 pa je ustanovil skupaj z ženo Anito legendarni »Oder 73«. Jožku Hudlu je uspelo močno poživiti društveno delovanje. V društveno zgodovino pa bo brezdvomno šel kot »oče« slovenskega šotora (od leta 2003 Svaveja uta) na pliberškem Jormaku. Od vsega začetka so mu stali ob strani Matevž Nachbar, žena Anita, Lojz Mesner, kuhinjo pa je vrsto let vodila Antonija Kulmesch. Jožko Hudl je bil tudi ustanovitelj prve slovenske glasbene šole, ki je prvotno delovala pod okriljem SPD »Edinost«. Danes predseduje Slovenskemu društvu upokojencev Pliberk, ki na pliberškem sejmu že vrsto let organizira srečanje upokojencev z obeh straneh meje v Svaveji uti. Leta 2006 ga je pri SPD »Edinost« nasledil Boris Sturm, pobudnik akcije »Sosedska pomoč ne pozna meja«.     

Leta 1981 so na pobudo dolgoletnega društvenega odbornika Lipeja Kolenika prvič organizirali pohod na Komelj – »Po poteh Domnove čete« v spomin padlim kurirjem pri Apovniku leta 1944. Za pevski okvir skrbi MoPZ »Foltej Hartman«. Sicer pa je društvena dejavnost nadvse pestra. Sega od pevske revije »Od Pliberka do Traberka« (52 let neprekinjeno), številnih pevskih nastopov, Koncertov prijateljstva, mdr. skupaj z italijansko manjšino v Sloveniji (že 27 let), pa do kvartopirskega turnirja ob pustu.    Poleg aktualne zgoščenke, ki jo bodo predstavili na jubilejnem koncertu, je zbor izdal še tri CD: »Se že svita bo den« (pri Vilku Ovseniku), »Pevci smo koroški mi« in »Bodi zdrava domovina«.  

NAROČI