Šmarjeta v Rožu Pred dvajsetimi leti 1997 so srčne žene in moški v Šmarjeti v Rožu in Apačah udejanjili večletno željo po krajevnem slovenskem prosvetnem društvu. Velika podpora sta jim pri tem bila takratni šmarješki župnik Janko Krištof in Melhijor Verdel, predsednik SPD »Borovlje«. Opogumljala sta jih v Slomškovem duhu, da je materina beseda ključ do omike.
Za prvo predsednico je bila izvoljena ugledna podjetnica in kmetica Rozina Wernig, po domače Irhinja na Kočuhi, ki je na noge postavila znani kamp Rož. Društvo je v teh dveh desetletjih močno popestrilo in zaznamovalo kulturno dejavnost v kraju, ki je do nedavnega slovel po svojih mojstrih sodov, po domače pintarjih.
Pred dvajsetimi leti 1997 so srčne žene in moški v Šmarjeti v Rožu in Apačah udejanjili večletno željo po krajevnem slovenskem prosvetnem društvu. Velika podpora sta jim pri tem bila takratni šmarješki župnik Janko Krištof in Melhijor Verdel, predsednik SPD »Borovlje«. Opogumljala sta jih v Slomškovem duhu, da je materina beseda ključ do omike.
Za prvo predsednico je bila izvoljena ugledna podjetnica in kmetica Rozina Wernig, po domače Irhinja na Kočuhi, ki je na noge postavila znani kamp Rož. Društvo je v teh dveh desetletjih močno popestrilo in zaznamovalo kulturno dejavnost v kraju, ki je do nedavnega slovel po svojih mojstrih sodov, po domače pintarjih.
Prva prireditev je bilo martinovanje leta 1999, ki ima medtem že pravo tradicijo v Šmarjeti, oživilo je društvo običaj Pehtrne ali Pehtre babe, redno pa vabi v goste zbore in igralske skupine od blizu in daleč. Društvo se je zapisalo plemenitemu poslanstvu ohranitve in krepitve slovenske kulturne dediščine v vseh njenih odtenkih in oblikah. Prav to je storilo z izdajo dvojezičnih kart z avtohtonimi, slovenskimi hišnimi in ledinskimi imeni občine Šmarjeta v Rožu.
Pri nastajanju karte je sodelovala cela rajda domačink in domačinov, ki še poznajo izraze in pojme in imena hiš, robov, plazov, travnikov, ledin inin, na delu pa so bili tudi strokovnjakinje in strokovnjaki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. Sad večmesečnega zavzetega zbiranja, fotografskega in siceršnjega dokumentiranja in raziskovanja sta dve karti z narečnimi in standardnimi zapisi hišnih, ledinskih in krajevnih imen. Njun izid je podprla tudi občina Šmarjeta v Rožu. Karta je seveda del eujevskega projekta FLULED (www.flurnamen.at; [email protected]). S to karto je društvo otelo pozabe in izginotja neprecenljiv in dragocen del ljudskega izročila ter krajevne identitete in izvirnosti. Hkrati pa je karta velik doprinos k ohranjanju nesnovne (nematerialne) kulturne dediščine koroških Slovencev. To dediščino je UNESCO sprejel pod svoje okrilje.
Dvajsetletnico svojega obstoja je KD »Šmarjeta-Apače« pospremilo tudi z različnimi prireditvami in nastopi. Društvo je pobudnik odmevnega praznika fižola (Šmarječanom pravijo tudi »fižovarji«). Prvi tozadevni praznik pa je bil povezan z nekulturniškim ravnanjem nestrpnežev, ki so potrgali dvojezične pozdravne plakate. Društvo ni klonilo in je danes steber družbeno-kulturnega dogajanja v občini Šmarjeta v Rožu. Višek niza prireditev za dvajsetletnico je nedvomno bil sobotni adventni koncert 7. decembra v krajevni farni cerkvi.
Kar šest zborov oz. pevskih skupin je sodevalo na koncertu v polni šmarješki farni cerkvi. Po pevskem pozdravu domačega cerkvenega zbora sta sledila pozdrava domačega župnika Elmarja Augustina in predsednice KD Šmarjeta-Apače Martine Svetina-Weinfurter. Med gosti je pozdravila župana Wolteja, zborovodji Romanu Verdelu pa je čestitala za njegovo 60-letnico in se mu zahvalila za strokovno in nesebično podporo. Z ubranim petjem ter s pesmimi iz različnih kulturnih in jezikovnih območij in ob instrumentalni spremljavi orgel, klavirja, bobnov, kitare in orglic so domači cerkveni zbor, Kvartet Nomos iz Škocijana, ansambel orglic »Wörtherseeklang«, Ženski zbor Trta iz Žitare vasi, Tercet Lepena in Komorni zbor SPD »Borovlje« zapolnili šmarješko cerkev in občinstvu posredovali adventno sporočilo priprave na božič. Recitala v obeh jezikih pa sta to namero in željo še podkrepila.
S pesmijo »Je angel Gospodov«, ki so jo peli nastopajoči in občinstvo, je izzvenel adventni koncert v čast 20-letnice KD Šmarjeta-Apače. V farni dvorani pa je bilo dovolj priložnosti za pogovor, prepevanje in smeh.
