Dobrla vas: Igra o nasilju med najstniškimi vrstniki

V Kulturnem domu Dobrla vas je minuli petek, 1. aprila,  skupina Teatr Srce uspešno uprizorila premiero »Jaz, Batman« slovenskega dramatika Vinka Möderndorferja. Mladi so vidno dobro odigrali svoje vloge na temo medvrstniškega nasilja.

Gledališka skupina Teatr Srce je pod mentorstvom Kiki Gregorič in Michaele Lesjak-Zdovc nastopila na odru kulturnega doma v mnogoštevilni zasedbi Dane in Dunje Gregorič, Jana Ilgovca, Davida Kontschitscha, Christiana Krabatha, Davida, Luke in Milene Lesjak, Stefana Neuwerscha, Sare Sienčnik in Magdalene Wrienz. 



Dunja Gregorič je k igri prispevala avtorsko glasbo

Vinko Möderndorfer je dramo »Jaz, Batman« napisal leta 2013. Premierno so jo uprizorili igralci in igralke Prešernovega gledališča v Kranju. Najverjetneje se vsi strinjamo z opisom iz gledališkega lista, da nasilje med mladostniki ni osamljen pojav, »nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti«. Nasilje med otroki izhaja iz nasilnih vedenjskih vzorcev odraslih, ki jih mladi prevzemajo, ko pa se pojavi, se v konflikt prej ali slej vključijo tudi odrasli in od njih je odvisno, ali se bo nasilnost razvila ali umirila. 

Na platnu se v ozadju prikaže fotografija vhoda v stavbo Dvojezične zvezne trgovske akademije in gledalci smo priča pouku slovenščine. Kmalu opazimo, da je v razredu skupina treh nasilnežev. Ti se ob vsaki priložnosti z besednimi in telesnimi izpadi znašajo nad nedolžnimi sošolci, ki so tiho. Razen Gašperja, a kaj ko ga sprva starši zaradi zatopljenosti v svoje dnevne opravke ne slišijo in ne ukrepajo pravočasno. Domišljija mu pomeni edino uteho. Predstavlja si, da je Batman in da kaznuje vse, ki niso dobri. Batman je zanj izmišljeni lik, zgled in nekakšen najstniški idol – tako kot je Batman reševal ljudi, bi na podoben način tudi sam rad zaščitil nedolžne. Moč pravice na koncu zgodbe zmaga in tako dočakamo »happy end«.

Vid Sodnik je vidno dobro opravil režijo, saj so se mladi igralci in igralke na odru uspešno vživeli v dodeljene gledališke vloge, še posebej v dveh primerih, ko je dekle igralo fantovsko vlogo in ko je fant igral odraslo žensko vlogo. Izziv za mlade je zagotovo pomenilo to, da so se naučili veliko dialogov, nekateri celo monologe. Zanimiv prispevek k predstavi pa je tudi nekaj avtorskih skladb, ki jih je tankočutno zapela in odbrenkala talentirana kitaristka Dunja Gregorič. 

Iz rubrike Kultura preberite tudi