Deportacije koroških Slovencev 1942 iz občine Suha: Pregona niso vsi preživeli

Če bi človek šel na Suho iskat spominsko obeležje pregona koroških Slovencev s Suhe v letu 1942, bi obstal pred zaprtimi vrati mrliške vežice, če bi ne bil slučajno tam ravno kakšen pogreb. To spominsko obeležje je namreč občina, ki jo je leta 2017 vodil Gerhard Visotschnig (SPÖ), želela namestiti v mrliški vežici, društvo KPD Drava, ki ga je tedaj vodil Lenart Katz, pa je tej želji ustreglo. »Edini problem za občino so tedaj bila imena pregnancev, ki smo jih v društvu želeli imeti zapisana na spomeniku, občina je namreč zahtevala, da dobimo soglasje vseh potomcev,« se spominja Katz. Sedanji predsednik Jokej Logar je po eni strani ponosen, da je za spomenikom stala občina Neuhaus/Suha »kot javna ustanova republike Avstrije«, po drugi strani pa si želi umestitev spomenika umetnice Nežike Novak v javni prostor, najbolje kot del »poti Kunst.Sinn.Neuhaus/Umetnost.Čuti.Suha«. Logar bi se strinjal tudi z namestitvijo spominskega obeležja na zunanji fasadi mrliške vežice. Kot pravi, je bila lani mrliška vežica odprta samo en dan v letu, javnosti je bilo torej spominsko obeležje lani dostopno samo enkrat. Pred spominskim večerom v mrliški vežici pa je nastalo ogorčenje zaradi plakata za informacijski večer o zasvojenosti v Šmihelu, na katerega je vabilo več občin iz okraja Velikovec. Na plakatu je občina Suha navedena samo z nemškim imenom Neuhaus. Drugače je na občinski spominski plošči iz leta 2017, tam je govora o pregnancih iz občine Neuhaus/Suha.  

Pogovor s psihoterapevtko Gitko Opetnik, ki prihaja iz Doba, sta vodila Jokej Logar in Pepej Krop. Za glasbeni okvir večera sta poskrbela Oktet Suha in Pevsko-instrumentalna skupina KPD Drava. Čeprav je bila napovedana, se večera ni mogla udeležiti Pepca Glinik, edina preživela priča pregona koroških Slovencev iz občine Suha. Skupaj je bilo leta 1942 iz suške občine pregnanih 37 oseb, družina Liendl s sedmimi člani se je po intervenciji lahko vrnila na dom iz taborišča v Žrelcu. Iz pregnanstva se ni nikoli vrnil Jurij Vrhnjak, ki je v taborišču Frauenaurach umrl leta 1944, star komaj 40 let.