Otvoritev razstave »Wir sind Demokratie« v parlamentu: »Avstrijci premalo vedo o manjšinah«

Na otvoritvi so se zbrali številni poslanci, predstavniki narodnih skupnosti in manjšinskih medijev, prav tako veleposlaniki Češke, Hrvaške in Slovenije. Susanna Enk, vodja Demokratikuma, je v svojem uvodnem govoru opozorila na pomemben prispevek narodnih skupnosti k avstrijski zgodovini, kulturi in identiteti. »Narodne skupnosti delujejo kot most do Evrope,« je menila Enk. Razstavo so ob obletnici zakona o narodnih skupnostih izdelali v dialoški platformi avtohtonih narodnih skupnosti, njen kurator je bil univerzitetni profesor Jürgen Pirker. Cilj razstave je povečati vidnost narodnih skupnosti, zato so jo postavili v avditorij v pritličju parlamenta, kjer je brez prijave dostopna vsem obiskovalcem in obiskovalkam, ki jih ni malo: parlament na dan obišče med 1500 in 2000 oseb, na leto pa približno 500.000.

Slovenski veleposlanik Marko Štucin je poudaril, da je to prvič v avstrijski zgodovini, da so narodne skupnosti v parlamentu zastopane na ta način. »O manjšinah, kakor ugotavljam v treh, štirih mesecih, odkar sem v Avstriji, Avstrijci premalo vedo.« Veleposlanik je dodal, da je izobraževanje o manjšinah bistveno za dobro in enakopravno sobivanje večine in manjšin. »Tudi dogodki, ki so se dogajali v lanskem letu, kot je racija na Peršmanovi domačiji ali uzakonitev štajerske himne, se po mojem mnenju ne bi zgodili, če bi bilo védenje o manjšinah v Avstriji večje. Ko bi ljudje le vedeli, kako pomembne so manjšine za samo avstrijsko identiteto! Brez manjšin ni sodobne identitete Avstrije,« je zatrdil Štucin.

Razstava je v celoti zasnovana v nemškem in angleškem jeziku. Obsega dve steni in dve digitalni mizi v avditoriju ter nekaj interaktivnih postaj v agori, glavni sobi pritličja. Na prvi steni je vidna časovnica, ki prikazuje razvoj pravne situacije narodnih skupnosti, proces priznanja ter nekaj pomembnih trenutkov v zgodovini manjšin, kot so dolgoletni protesti za popolno uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Časovnica se konča leta 2011 s konsenzom ter z odprtim vprašanjem, ali naj se zakon o narodnih skupnostih reformira. Druga stena je namenjena življenjskim realnostim ter identitetam narodnih skupnosti. Pregledne table prikazujejo jezike, kulturo in pripadnike narodnih skupnosti, ki so aktivni v umetnosti, kulturi, športu, predvsem pa v politiki. Listaš lahko po ljudskošolskih učbenikih v jezikih narodnih skupnosti, pri postaji kultura so na ogled slike raznih noš in nastopov folklornih skupin. Iz majhne škatlice, ki je pritrjena na steno, lahko potegneš kulturne izdelke narodnih skupnosti – v primeru koroških Slovencev je to recept za čisavo župo (kislo juho).

V agori je tudi miza, kjer se obiskovalci lahko preizkušajo v kvizu o zakonih, parlamentarizmu in Avstriji (tri vprašanja se nanašajo na narodne skupnosti) ali berejo izdaje časopisa Demokratie Werkstatt Aktuell. V sredini prostora so dolge digitalne mize, ki prikazujejo časovnico zgodovine države Avstrije. Če pritisneš na letnico na zaslonu, si lahko natančneje ogledaš, kaj se je tedaj dogajalo v Avstriji. Za koroške Slovence so na tej časovnici posebej zanimive letnice 1955 (podpis državne pogodbe), 1972 (t. i. »Ortstafelsturm«), 1976 (ljudsko štetje posebne vrste) ter leto 2025, ko je bila v skorajda vseh točkah nezakonita racija na Peršmanovi domačiji. Dodatno je v agori na voljo video o manjšinah nasploh, interaktivni zemljevid jezikov s podatki iz leta 2001 in platno z informacijami o pravicah narodnih skupnosti.

Ravno na to temo – pravice in pravna situacija narodnih skupnosti – se bo parlament osredotočil v letu 2026. Poslanka Olga Voglauer meni, da je v letu 2026 čas za večji paket za manjšine. »Prvič, na področju izobraževanja in oskrbe naših otrok moramo zagotoviti ponudbo tudi na Dunaju in v Gradcu. Zagotoviti moramo tudi finance in kakovost. To pomeni, da moramo napredovati na področju izobraževanja naših pedagoških kadrov. Drugič, želim si, da bi rešili vprašanje dvojezičnega sodstva na Koroškem. To bi lahko zelo hitro uredili. In tretjič, potrebna je tudi zaščita slovenščine kot uradnega jezika. Moramo imeti možnost uporabljati naše jezike v vsakdanu,« pravi Voglauer.

Na področju izobraževanja je trenutno ena največjih tem šola narodnih skupnosti na Dunaju. Predstavniki narodnih skupnosti že desetletja zahtevajo šolo, kjer se otroci v glavnem mestu Avstrije lahko od vrtca do mature učijo v materinščini. Končno je projekt pod dobro zvezdo, meni Bernard Sadovnik, vodja delovne skupine. »Iz vseh razgovorov, ki smo jih imeli v zadnjem letu, dejansko dobro kaže, da bo prišlo letos do ustanovitve,« pravi Sadovnik. Toda šola na Dunaju ni konec procesa, temveč začetek, dodaja Sadovnik: »To ne reši novelizacije zakona o narodnih skupnostih. Moramo se zavedati, da večina naših manjšin tukaj v Avstriji nima tistih pravic, kot jih imamo na primer mi, koroški Slovenci. In še pri nas toliko manjka! Ta nivo manjšinske zaščite je zelo nizek in treba ga bo okrepiti v novem zakonu.«

Razstava »Wir sind Demokratie« bo na ogled celotno leto 2026. Parlament bo tudi priredil okvirni program, ki bo sestavljen iz več prireditev ter iz večje prireditve na dan narodnih skupnosti, 12. decembra 2026, kjer bodo predstavljeni tudi rezultati političnega delovanja parlamenta na področju narodnih skupnosti v letu 2026.