Abziehbilder / Odlepke

Glavni kandidati Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Franc Baumgartner, Marjan Čik, Marinka Mader-Tschertou, Franc Jožef Smrtnik in Štefan Domej.

Knjižne novosti: Abziehbilder Odlepke (založba Drava, 2021). O knjigi smo se pogovarjali s pisateljico in prevajalko Eleno Messner, ki živi in ustvarja na Dunaju.

Ste soavtorica knjige »Odlepke«, ki je plod dela več avtorjev in avtoric. Kakšne so vaše izkušnje pri ustvarjanju tega dela?

Elena Messner: Knjiga se idejno naslanja na raziskovalni gledališki projekt z naslovom  »Fluid Identities«, ki sva ga ustvarila Dominik Srienc in jaz skupaj z režiserko Ute Liepold. Knjiga  je vsebinsko povezana z dvema projektoma: »Performing Reality. Dis- und Reartikulation des Dispositivs Kärnten/Koroška«, izveden na inštitutu celovške univerze »Institut für Kulturanalyse an der Universität Klagenfurt«, ter »Die zweisprachige literarische Praxis der Kärntner Slowenen nach der Einstellung des mladje (1991)«, izveden na slavističnem inštitutu univerze v Gradcu. Želeli smo predstaviti (naj)mlajšo koroško in koroško-slovensko literaturo, ki se v vsebinskem in oblikovnem smislu vse bolj prepletata. Avtorji in avtorice izhajajo iz različnih kulturnih entitet in se v dobri meri tudi gibajo med različnimi identitetami in jeziki, multilingualno in multikulturno – na primer makedonski avtor Davor Stojanovski, ki živi na Koroškem. Vedeli smo, da se ne lotevamo lahkega posla. Ampak izkušnje so bile dragocene.

Kaj pravzaprav pomeni beseda »odlepke«?

Dolgo smo razmišljali, kakšen naslov bi najbolj ustrezal zasnovi knjige, pa smo jo imenovali »odlepke« zato, ker so večinoma kratki in zgoščeni teksti v njej nanizani tako, da spominjajo na listke, ki jih lahko drugega za drugim odlepiš, kadar te veseli in te je volja – kakor slikice, domislice in pregovore iz kakšnega koledarja – in jih nalepiš tja, kamor se ti ljubi in pričakuješ, da jih bo ta ali ona prebral/a in o njih razmišljal/a. Gibljivi so in tekoči, zato »fluidni«, kakor tudi identiteta avtorjev in avtork.

V knjigi opazimo veliko življenjskih izkušenj, zaznamovanih z zgodovinsko-družbenimi okoliščinami Koroške. Katera glavna sporočila lahko bralci najdejo in se morda z njimi poistovetijo?

V posameznih tekstih se zrcalijo politične in socialne izkušnje mlajše generacije avtorjev in avtoric iz Koroške, ki so močno izpostavljeni po eni strani vplivom globalizacije, migracije in digitalizacije, po drugi strani pa utesnjevalnemu družbeno-gospodarskemu in kulturno-političnemu vzdušju na Koroškem. V vse večjem številu so zaradi teh življenjskih pogojev in izkušenj zapustili Koroško in jo še naprej zapuščajo – »Brain Drain«. Te življenjske izkušnje so sicer drugačne narave, niso pa  bistveno nove, saj so si jih v nasilnejših okoliščinah in oblikah nabrale tudi predhodne generacije koroških Slovencev in Slovenk. Glavnega skupnega sporočila v knjigi sicer ni, več različnih jih je, povezana pa so zaradi podobnih eksistencialnih izhodišč, saj jih združuje dilema in vprašljivost doživljanja in pojmovanja domovine in identitete. 

Zgradba knjige je nekakšna žanrska mešanica – vsebuje pripovedna besedila, pesmi, celo slikovno gradivo. Je bilo to načrtovano ali je tako nastalo »spontano«?

Večplastna zgradba knjige je programatična in ponazarja raznolikost biografskih podatkov in estetskih pristopov. V knjigi je najti tudi esejistične, politološke in kulturološke tekste ter ekonomske analize. »Odlepke« so kalejdoskop literarnih tekstov in njihovih političnih, ekonomskih in socialnih kontekstov.

Kako bi vi na kratko predstavili knjigo »Odlepke«?

Teksti v knjigi pričajo o tem, da se pojem koroške in koroško-slovenske literature spreminja, da dobiva nove razsež­nosti. Proučiti ta razvoj znanstveno – to je eno, upodobiti ga v obliki tekstov in komentarjev je pa drugo. Upamo pa, da bo naša knjiga prispevala svoj delež k boljšemu razumevanju različnih literarnih in kulturnih razvojnih poti na Koroškem. 

Iz rubrike Kultura preberite tudi