Umetnik, gorski kmet in kulturni posrednik Zdravko Haderlap javnost junija vabi na čezmejno romanje, pohod po partizanskih bunkerjih in na delavnico košnje s koso. Znanstvenice in znanstveniki različnih strok pa bodo pod drobnogled vzeli Pečnikov travnik, s katerim se bodo ukvarjali štiri leta.

Od leta 2006 na Vinklnovi domačiji deluje a-ZONA pod vodstvom Zdravka Haderlapa. Ta se zadnja leta intenzivneje kot v pretekosti v svojih produkcijah posveča vprašanjem podnebja, okolja, časa in medčloveških odnosov. 

S programom je a-ZONA, kot že v preteklih letih, začela aprila s pohodom po sledeh partizanskega upora, ki so se ga udeležili dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu. Tudi sicer so velik del dejavnosti a-ZONE tematski pohodi, od takih, ki iščejo sledi upora nacizmu na Koroškem (11. in 14. junija), preko literarnih pohodov, povezanih s prizorišči odličnega in večkrat nagrajenega romana Angel pozabe Maje Haderlap, do vsakolet-nega, že tradicionalnega čezmejnega romanja do cerkve Svetega duha na Ojstrici (8. junij). Poleg tega a-ZONA 17. junija vabi na pohod skozi pekel Hudega grabna, v dveh naslednjih junijskih dneh (18. in 19. junija) pa se lahko na Vinklnovi domačiji udeležite delavnice košnje s koso. 

Zdravko Haderlap o pomenu a-ZONE pravi, da si nekateri  pod tem imenom predstavljajo anarhično cono, drugi »Ameisenzone«, torej mravljišče, tretji pa pomislijo na cono A koroškega plebiscita. »Vsak si pod tem predstavlja nekaj drugega in prav je tako, saj gre za prosti asociativni prostor, zamišljen kot nasprotje zelo tradicionalne Vinklnove domačije, ki markira središče cone.«

Haderlap pohode organizira med aprilom in oktobrom, zaradi običajno velikega zanimanja je potrebna predhodna najava. Največ obiskovalcev je a-ZONA doslej sprejela leta 2018, ko je bil roman Angel pozabe del gradiva za predmet slovenski jezik na maturi v Sloveniji. Tedaj je v enem samem dnevu Vinklnovo domačijo obiskalo preko 800 bodočih maturantk in maturantov iz sosednje države, ki so se sprehodili po prizoriščih dogajanja Angela pozabe. Vinklnova domačija, ki sicer ne ponuja prenočišč obiskovalcem, bo letos prvič v okviru programa Artist in residence, torej Gostujoči umetnik, junija dva tedna gostila avstrijsko umetnico in umetnika, in sicer Johanno Reiner in Johannesa Hoffmanna. Umetnika prihajata iz Nižje Avstrije in sta v svojem dosedanjem opusu ustvarjala predvsem socialne skulpture. Pri teh gre za intervencije v javni prostor, ki na sledi novih možnosti in načinov sobivanja prevprašujejo obstoječe odnose v danem prostoru.

Zdravko Haderlap

Grapo brati

Pred kakima dvema letoma je začel Zdravko Haderlap k sodelovanju pri svojih projektih  intenzivneje vabiti znanstvenice in znanstvenike različnih strok. To sodelovanje je obrodilo sadove, saj se bo letos začel štiriletni projekt »Grapo brati«, v središču katerega bo multidisciplinarni pristop k Pečnikovemu travniku, nekdaj njivi z napol porušeno kajžo. V tej kajži se je rodil Karl Prušnik Gašper. Od njega je kajžo kupila Helena Kuhar-Jelka z možem, v njej so odraščali  njuni otroci Miha (nekdanji podžupan), Peter ter sestri  Zofka in Bredica Kuhar. V isti kajži je prvo desetletje svojega življenja preživel tudi operni pevec Michael Kuhar, Jelkin vnuk in Mihov sin.

»Kar me zanima, so vprašanja, povezana s prihodnostjo generacij, ki so danes v šolah. Pri tem gre za vprašanje, kaj iz preteklosti je vredno, da se prenese v prihodnost. Spoznal sem, da je premalo, če delaš enodnevne produkcije, ki se že naslednji dan pozabijo. Zato sem odločil, da snov v bodoče obdelam tudi s pomočjo strokovnjakov, znanstvenic in znanstvenikov različnih strok,« pravi Haderlap.

Klavzura, na kateri se bodo prvič srečali projektni sodelavci in sodelavke, bo v petek, 3. junija. Na njej bodo sodelovale znanstvenice in znanstveniki z naslednjih področij: meteorologija, klimatologija, geografija, biografija, biologija in ekologija, hidrogeologija, gozdarstvo, zgodovina, literarna teorija in zgodovina umetnosti. V okviru projekta »Grapo brati« bodo sodelujoči poskušali iz Pečnikovega travnika razbrati širšo zgodovino človeka v regiji skozi čas. Javnost na klavzuro ni vabljena, bo pa v prihodnosti vabljena na predstavitev prvih izsledkov projekta oz. vprašanj, ki se bodo porajala znanstvenicam in znanstvenikom. 

Utrinek z literarnega pohoda

Hotel Obir v središču pozornosti gostujočih umetnikov

Johanna Reiner in Johannes Hoffmann se bosta v okviru svojega bivanja v Lepeni najverjetneje ukvarjala s perspektivami hotela Obir. 19 let je minilo, odkar hotel v italijanski lasti spi kot Trnuljčica. Gre za primer realsocialistične arhitekture Ilije Arnautovića na Zahodu, ki ga hodijo gledat študenti arhitekture in umetnostne zgodovine iz Ljubljane, Dunaja, Basla in celo gruzijskega Tbilisija. Hotel je v preteklosti igral pomembno vlogo v življenju Železne Kaple in njenih ljudi, ki so se tam zabavali v diskoteki, slavili rojstne dneve, maturantske plese, poroke in sedmine. »Če rešiš vprašanje hotela Obir, je s tem hkrati rešena tudi gospodarska problematika občine,« je prepričan Zdravko Haderlap. Ocenjuje pa tudi, da na leto s svojimi prireditvami na Koroškem poskrbi za približno 1000 nočitev, ne samo v domači občini, temveč tudi v Pliberku, Celovcu in v drugih krajih Koroške.