6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev je bilo tokrat prvič v Sloveniji, in to pred Aljaževim domom pod severno triglavsko steno. Korošcev je bilo letos vsaj toliko kot Gorenjcev, posebej dobro zastopana je bila Zilja in okolica Baškega jezera, pa tudi iz Kanalske doline so se pridružili srečanju.
Kakih 100 udeleženk in udeležencev je privabilo 6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev. To je potekalo na za slovensko planinstvo najpomembnejši simbolni lokaciji pred Aljaževim domom v Vratih. Severna triglavska stena, ki se dviga nad Aljaževim domom, je bila namreč na prelomu 19. in 20. stoletja prizorišče spopada nemško nacionalnih planincev in slovensko čutečih za prvenstvo pri osvajanju najvišjih vrhov Julijskih Alp.
A ne le vrhovi, tudi koče pod njimi so bile v avstro-ogrski monarhiji predmet nacionalnih sporov. Avstrijsko-nemška planinska društva so imela na prelomu 19. in 20. stoletja v triglavskem pogorju tri koče, v katere je bil ob prisotnosti nemško govorečih Slovencem prepovedan vstop. Tudi legendarnemu župniku Jakobu Aljažu iz Dovja so nemški nacionalisti v eni od teh koč pokazali vrata. Ta zavrnitev je botrovala gradnji Aljaževega doma, koče na Kredarici pod Triglavom, stolpa na vrhu Triglava, ki nosi njegovo ime, in tudi pesmi »Oj Triglav, moj dom«.
Kratek sprehod pod steno in bogat program ob vrnitvi
Udeleženke in udeleženci srečanja smo se zjutraj zbrali pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Od tam so nas organizatorji ob devetih s kombiji prepeljali pred Aljažev dom, kjer se je po pozdravnem nagovoru organizatorja Matjaža Podlipnika iz zavoda SiKult začelo 6. čezmejno srečanje. Organizatorji tokratnega so bili prebivalci Zgornjesavske doline, ki so nas od Aljaževega doma popeljali na kratek sprehod do vznožja severne triglavske stene.
Med postankom na poti nam je Neli Štular, kustosinja Slovenskega planinskega muzeja, približala zgodovino osvajanja severne triglavske stene in prvenstvenih smeri v njej. Ob tem postanku nam je tudi prvič zapel kvartet Dobniško jezero pod vodstvom Simona Trießniga, pobudnika čezmejnih srečanj Korošcev, Slovencev in Kanalčanov. Od tega postanka nas je pot vodila še streljaj naprej do prve kotanje z vodo iz izginjajočega triglavskega ledenika, nato pa smo se mladi, stari in vsi vmes odpravili nazaj do Aljaževega doma.
Tam je najprej sledila pogostitev, Mateja Cuznar Zadnik iz zavoda SiKult pa je kot moderatorka vodila skozi prireditev na travniku pred Aljaževim domom v Vratih. Mateja vodi zasebni zavod SiKult skupaj z omenjenim Matjažem Podlipnikom in že od leta 2020 dela na področju izobraževanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine s poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi doma in po svetu. Udeležence čezmejnega srečanja je pozdravil novi direktor Triglavskega narodnega parka Tit Potočnik, pa tudi podžupan občine Kranjska Gora Marko Kopač. Sveto mašo je bral kaplan Tine Povirk, France Voga pa nam je predstavil zgodovino doline Vrat in njenih ljudi. Znova je zapel mešani kvartet Dobniško jezero, predstavil pa se nam je tudi gorenjski komorni zbor Canticum Novum.
6. čezmejno srečanje Korošcev, Slovencev in Kanalcev je potekalo na tolikanj simbolni lokaciji za slovenstvo, da so domoljubna čustva prevevala marsikoga tudi brez vihranja zastav in trkanja po prsih. Še posebej veliko pogledov navzočih in mimoidočih je pritegnil nastop folklorne skupine Dovje-Mojstrana, ki je v narodni noši uprizorila nekaj za Zgornjesavsko dolino značilnih plesov. Ali, kot je ob robu njihovega nastopa dejal eden mlajših udeležencev tokratnega čezmejnega srečanja v Vratih, petletni Jovan Panov: »To je pa fajn fešta!«
Naslednje čezmejno srečanje bo leta 2023 na Dobraču.
