46. Tischlerjeva nagrada: Mnogim je pomagal, danes ga le malokdo obišče

20. januarja (19.00, Tischlerjeva dvorana) bo Franc Kattnig prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo je sam pomagal priklicati v življenje. Letošnji Tischlerjev nagrajenec ni bil samo izvrsten in plodovit založnik, temveč je bil za marsikoga dobrotnik in nesebična opora. 
Franc Kattnig s hčerko Ano Rebernig. Društvo Peter Markovič v Rožeku je dolga leta vodil Franc Kattnig (pred Alexom Schustrom).

Pretekli teden, 7. januarja, je svoj 80. rojstni dan obhajal Franc Kattnig. Dolgoletni urednik celovške Mohorjeve založbe, kulturni delavec, Schwentnerjev nagrajenec, prejemnik priznanja »Kultura­Natura Slovenija« in letošnje Tischlerjeve nagrade se je v Spodnjih Goričah rodil v letu konca 2. svetovne vojne. Na Mohorjevi, kjer je pustil največji pečat, ocenjujejo, da je založba pod Kattnigovim vodstvom izdala »okoli 1600 knjig«, pravi Hanzi Filipič, Kattnigov naslednik v Mohorjevi založbi.

Nos za talente

Kot pravi glavni urednik Mohorjeve založbe Hanzi Filipič, slavnostni govornik na podelitvi Tischlerjeve nagrade Francu Kattnigu, je Franc še v svojem dunajskem obdobju »marsikomu, ki je letel iz Korotana ali pa v njem ni dobil mesta, pomagal s stanovanji«. Filipič poudarja, da ga je prav Kattnig prepričal, da se je zaposlil v Mohorjevi. »Pred Kattnigom je Mohorjeva izdala okoli pet knjig na leto, pod njim pa okoli 50, pri čemer je k sodelovanju z Mohorjevo povabil tudi nemško pišoče avtorje. Predvsem pa je imel nos za mlade talente, tako v literaturi, glasbi in slikarstvu; vedno jih je podpiral in jim pomagal s svojimi zvezami. Na vse strani je bil namreč izjemno dobro povezan.«

Po kapi

14. novembra 2022 je Franca Kattniga zadela možganska kap. Odtlej potrebuje podporo in nego, a njegov iskriv in veder značaj je preživel tudi ta udarec usode. Stanuje v Spodnjih Goričah, kjer mu družbo delata slovenska in hrvaška negovalka, ki vsaka z njim preživi dva tedna. Lani vigredi ga je društvo Peter Markovič iz Rožeka, ki ga vodi Alex Schuster, na slavnostni prireditvi imenovalo za častnega predsednika društva. Za glasbeni okvir sta poskrbeli pevka Katja Križnar in pianistka Marta Habe. Obe sta se Francu Kattnigu zahvalili za nesebično pomoč pri življenju na Koroškem in pri vživljanju v koroško dušo. 

Kristina Kragelj in Katja Križnar

Gentleman dunajske šole 

Katja Križnar je Franca spoznala, ko se je leta 2016 preselila v Celovec, njegova partnerica Mari je bila Katjina soseda. »Na začetku se nisem dobro znašla, oba sta mi zelo pomagala, posebej Franc je bil zelo srečen, da se Slovenci priseljujemo v Celovec. Povabil me je k vodenju tečaja slovenščine v Rožeku, ki ga nekaj let ni bilo. Prek njega sem spoznala to lepo dunajsko šolo vedenja. Franc je bil vedno izjemno uglajen gospod, ki mi ni nikoli dovolil, da bi se iz Rožeka oz. Lipe vračala z vlakom, ampak je vedno vztrajal pri tem, da me po tečaju z avtom odpelje nazaj v Celovec.«

Katjo Križnar je kot vodjo tečajev slovenščine v Rožeku leta 2018 nasledila Kristina Kragelj. Tudi Kristino Kragelj je Kattnig vozil v Celovec in nazaj. »Franc je zlat človek. Najbolj sem mu hvaležna za to, da me je sprejel z odprtimi rokami in srcem. Vzpodbujal me je, da se vključim v slovensko skupnost na Koroškem, ki mi jo je tudi vedno znova pojasnjeval in razlagal s svojim značilnim nasmeškom in iskrivimi očmi.«  

»Rasla sem z njuno ljubeznijo«

Hčerka Franca Kattniga je leta 1975 v Čilu rojena Ana Rebernig. Sirota, njene starše je pobil Pinochetov režim, je iz Čila preko Afrike in Nemčije pripotovala na Dunaj, kjer sta jo čakala Franc Kattnig in njegova bivša žena Renate. »Zelo lepo življenje sta mi omogočila, kljub njuni ločitvi sem rasla z njuno ljubeznijo. Oče nikoli ni gledal nase, vsak, ki je pri njem iskal pomoč, jo je tudi dobil. Zato pa me boli, da zdaj, ko mu ne gre dobro, lahko na prste ene roke preštejem ljudi, ki so ga obiskali. Vsakega bi bil vesel, pa tudi ure dolgo ni treba ostati, saj mu pozornost dela težave, 15 minut časa pa ima vendar vsak na voljo.«  

Iz rubrike Kultura preberite tudi