40 let v službi slovenske kulture v Rožeku

Rožek Rožeško Kulturno društvo Peter Markovič bo to soboto praznovalo 40-letnico svojega delovanja. Tudi z otroškim zborom Didldumdaj, ki je danes že precej odrasel.  

Na eno slovensko koroško društvo se je mogoče zares zanesti, da že kmalu po začetku leta priredi literarni večer z osrednjimi vodilnimi slovenskimi literati. Na rožeško Kulturno društvo Peter Markovič namreč, ki vsak februar okoli slovenskega kulturnega praznika priredi pri Primku na Reki slavje, ki so ga med drugimi počastili štirikratni prejemnik kresnika, nagrade za najboljši slovenski roman leta, Drago Jančar, najbolj brana slovenska pisateljica Desa Muck ali pa pesnika Niko Grafenauer in Marko Kravos in letos Tone Partljič. Pa tudi med letom Rožečani ohranjajo in spodbujajo slovensko kulturo. Letos KD Peter Markovič praznuje 40-letnico delovanja.

Prva leta, tako se spominja ena izmed gonilnih sil v društvu Aleks Schuster, so bile še močno prisotne pustne prireditve, vselej s kulturnim pridihom. Pač, nekoliko šaljivo obarvanim. S parodijami na muzikal Mačke (Cats) ali pa balet Labodje jezero. Ta tradicija je nekoliko zaspala, tako kakor tudi nekdanji društveni izleti ali pa kreativni dnevi (med drugim s keramičarko Nežiko Novak), stalnice v letnem programu pa ostajajo vigredni in jesenski pevski koncerti, adventni koncerti in vsakoletni julijski klasični koncerti na Humu. Teh je doslej bilo že 32, nastopilo pa je »precej smetane, res vidne skupine in glasbeniki iz Koroške, Avstrije in Slovenije,« pravi Schuster.

Proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so že bile omenjene, društvo pa prireja literarne večere tudi skupaj s Keltskim svetom na Bregu. Za živost slovenskega jezika skrbijo prav tako s prirejanjem tečajev slovenščine, ki se ga redno udeležuje do 14 učencev in učenk. 

Ime si je društvu sposodilo pri domačem slovenskem slikarju Petru Markoviču (1858-1929), prvem akademskem slikarju med Slovenci na Koroškem, ki je poleg portretskega slikarstva znan tudi po opremljanju cerkva – na Koroškem, po Sloveniji in na Hrvaškem. Alex Schuster je vsa njegova poznana dela zbral v monografiji, izdajni leta 2017. Ko je društvo ob letošnji 90-letnici Markovičeve smrti priredilo pohod po njegovih poteh v rožeški občini, pa je Schuster odkril še tri doslej neznana slikarjeva dela.

Schuster pri prireditvah društva že dolgo skrbi tudi za slišnost domačega slovenskega govora, na primer pri moderacijah. »Bili smo med prvimi, če ne prvo društvo, ki je dalo pomen narečju,« poudarja. Za pisno dokumentacijo slovenske narečne besede pa je zaslužen Franc Kattnig, ki je leta 2017 pri Mohorjevi založbi izdal knjigo Marnvam po domače, »živi narečni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu.« Kattnig je s svojimi idejami in poznanstvi sicer nesporno zlata duša rožeškega društva, nenazadnje ga v zadnjih 40 letih samo dve leti, od tedaj sta minili že dve desetletji, ni vodil kot predsednik. Mimogrede, za 40 letnico društva je Aleks Schuster pripravil zbornik, ki ga bo mogoče naročiti na slavnostni prireditvi.

Slavnostna prireditev ob 40-letnici delovanja bo to soboto, 19. oktobra, ob 19.30 v ljudski šoli v Rožeku. Nastopili bodo Oktet Suha, Trio Drava ter kot posebno presenečenje zbor Didldumdaj. Presenečenje zato, ker so se nekdanji pevci po skoraj desetih letih spet zbrali in obudili svoj otroški zbor, ki je leta 2005 izdal celo svojo zgoščenko in ki je nastal ob Srečanjo otroških in mladinskih zborov v Rožeku leta 1999. Točno 20 let po nastanku KD Peter Markovič.