37. Slovenski knjižni sejem v hibridni obliki – je bil uspešnejši?

Jože Možina v pogovoru z Hanzijem Filipičem

Slovenski knjižni sejem (SKS) je bil drugo leto zapored prestavljen na splet, pri čemer so v kovid razmerah skušali ohraniti optimističen pogled: knjižni sejem ne bo potekal dobesedno »v živo«, kar bi si marsikateri ljubitelj knjig želel, bo pa zaradi tega potekal kar štirinajst dni, tudi videoposnetki pogovorov s pisatelji, pesniki in drugimi ustvarjalci bodo ob zaključku sejma dostopni vsakomur. In res so, najdete jih na spletni strani knjiznisejem.si. 

Na sejmu je od 22. 11. do 5. 12. sodelovalo 60 založb, ki so predstavile svojo ponudbo knjig po sejemskih cenah. Tudi založba Mohorjeva Celovec je ponujala vse slovenske knjige z 20-odstotnim popustom na redno ceno, brez obračunane poštnine. V soboto, 27. 11., je imela Mohorjeva spletni dogodek z gostom – novinarjem, sociologom in zgodovinarjem Jožetom Možino, ki je avtor knjige »Slovenski razkol« s podnaslovom »Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora«. Pogovor je vodil Hanzi Filipič, glavni urednik splošnega programa Mohorjeve.Na hrbtni platnici knjige je med drugim zapisana misel Staneta Grande: »Redko se zgodi, da bi neko znanstveno delo že ob izidu bilo sprejeto kot standardno delo slovenskega zgodovinopisja. Zasluga za to najprej pripada avtorju in njegovi sposobnosti predstaviti skrajno zahtevno in občutljivo problematiko v izjemno razumljivem in nedvoumnem jeziku.« Knjiga vsebuje 217 arhivskih dokumentov in fotografij, 15 zemljevidov in 35 grafov in je po besedah profesorja zgodovine Mitja Ferenca podrobna znanstvena raziskava, ki jo je slovensko zgodovinopisje čakalo že desetletja. Založba Celjska Mohorjeva družba je na sejmu predstavila knjigo »Permakultura na vrtu in v življenju« avtorice Bojce Januš. Gre za način vrtnarjenja, ki pojmuje permakulturo kot poskus ustvarjanja uravnovešenega človekovega okolja, temelječega na opazovanju, proučevanju naravnega okolja in njemu prilagojenih tradicionalnih načinov kmetovanja. 

Kot je pojasnil predsednik upravnega odbora knjižnega sejma Miha Kovač za časopis Dnevnik (5. 12. 2021), je bil cilj sejma, da pripeljejo čim več zainteresiranih ljudi na spletne strani čim več sodelujočih založb, zato so prek družbenih omrežij dosledno oglaševali tako založbe kot sejemske dogodke. To se je izkazalo za produktivno, saj je založbam priskrbelo veliko kupcev, aktualna spletna stran sejma bi bila po njegovem mnenju tako lahko odlična nadgradnja dogajanja v Cankarjevem domu, ker omogoča enostaven dostop. Kovač meni, da je prihodnost sejma v hibridni obliki in da se bodo v prihodnjih letih najbrž še veliko naučili, zato bo še nekaj časa trajalo, preden bodo našli optimalno kombinacijo spleta in dogodkov v živo. V prispevku je povedal tudi to, da še zbirajo podatke za ugotavljanje, koliko je bil sejem uspešen, vsekakor pa je prvi uspeh že število obiskovalcev, in sicer 130.000, kar je približno 40.000 več kot lansko leto. Množičnega obiska spletnega dogodka, pogovora z Jožetom Možino, so bili veseli tudi v Mohorjevi založbi, je omenil urednik splošnega programa in odgovorni za marketing Adrian Kert. O prodajnem uspehu Mohorjeve v okviru sejma je za Novice povedal, da je njihova prodaja v primerjavi s časom, ko je Slovenski knjižni sejem potekal »v živo«, zelo slaba.

SKS je podelil dve literarni nagradi 

Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva je prejel Pavle Učakar, dolgoletni likovni urednik pri Mladinski knjigi. Nagrada »naj knjiga 2021« po glasovanju obiskovalcev sejma pripada knjigi »Devica, kraljica, vdova, prasica« Erice Johnson Debeljak.

Iz rubrike Kultura preberite tudi