Mohorjeva družba v Celovcu letos praznuje 170 let. Ob tem visokem jubileju je izdala zbornik, ki so ga 14. julija na vrtu Mohorjeve predstavili dekan Ivan Olip, predsednik Mohorjeve družbe, urednik Hanzi Tomažič in direktor Karl Hren.
Mohorjeva družba v Celovcu je po besedah Hanzija Tomažiča pred 170 leti startala kot duhovniški »start-up«. To cerkveno zagonsko podjetje slovenskega duhovništva se je v dolgi in bogati zgodovini iz negotovih in težavnih začetkov razvilo v velikana slovenskega založništva, ki je v najboljših časih s svojimi knjigami oskrboval okoli 100 tisoč slovensko govorečih prebivalcev Avstroogrske. »Naklade so bile tedaj višje, danes pa je število naslovov veliko večje, okoli 40 knjig na leto, prej pa je družba izdajala po tri, štiri knjige na leto,« pravi direktor Mohorjeve Karl Hren. Kontinuiteto dolge zgodovine Mohorjeve med njenimi številnimi produkti najbolje pooseblja Pratika, ki izhaja še danes, diskontinuiteto pa premik težišča poslovanja od založništva in tiska k predšolski vzgoji, šolstvu in nepremičninskim poslom.
Kot rečeno, je Mohorjeva družba ob svoji 170-letnici izdala grafično izjemno dobro oblikovan zbornik, ki na vsebinski ravni prinaša 17 razmišljanj o zgodovini, a tudi o izzivih sodobnosti, predvsem digitalizacije, o tem pa je na predstavitvi zbornika izčrpno spregovoril urednik Hanzi Tomažič. O napetosti med tradicijo in inovacijo v zborniku razmišljajo Ivan Olip, Hanzi Tomažič, Jože Marketz, Lojze Peterle, Karl Hren, Peter Kaiser, Andrej Janko Zwitter, Franz Kelih, Tone Rode, Bertram Karl Steiner, Tatjana Tolmajer, Georg Gombos, Monika Novak-Sabotnik, Marjan Wakounig, Janja Zenz-Stern, Martha Stocker, Jože Kopeinig, Ivo Jevnikar, Milka Kriegl in Micka Opetnik. Želja urednika zbornika Hanzija Tomažiča je, da se bralke in bralci na spremembe ne bi odzivali z jamranjem ali kulturnim pesimizmom, temveč da vidijo v njih transformacijo, priložnost za zavestno oblikovanje prihodnosti z novim pogledom na znano, v radovednem pričakovanju neznanega. S svojo zunanjo podobo pa je zbornik spričevalo o kvaliteti Mohorjeve tiskarne in njenega grafičnega sektorja.
Osnovno poslanstvo Mohorjeve, širiti in ohranjati slovensko besedo z dobrimi knjigami, ki nagovarjajajo tako razum kot tudi srce, ostaja isto. Danes sicer zaradi zgodovinskih razvojev obstajajo tri veje Mohorjeve, celovška, celjska in goriška, ki so nazadnje skupaj izdale knjigo o duhovniku Lambertu Erlichu (»Prerok slovenskega naroda«).
Mohorjevo družbo sta na pobudo škofa Antona Martina Slomška 27. julija 1851 ustanovila duhovnik Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič, že naslednje leto pa je družba poslala 785 knjig svojim članom, zato štejemo leto 1852 za leto začetka delovanja Mohorjeve.
Zbornik »170 let MOHORJEVA − 17 POGOVOROV V PRELOMNIH ČASIH« je bil na vrtu Mohorjeve predstavljen zjutraj, 14. julija. Istega dne dne je Mohorjeva popoldne vabila na svoj tradicionalni poletni sprejem. Priredila ga je ob svoji stavbi v Ainethovi ulici, kjer imajo jasli in dijaški ter študentski dom. Udeležili so se ga poslovni partnerji celovške Mohorjeve ter predstavniki cerkva, politike in medijev. Več utrinkov s poletnega sprejema najdete na spletni strani Novic.
