»Z rastlinami je treba govoriti«

Marica Mletschnig, ki je poučevala slovenščino in zgodovino na Slovenski gimnaziji ter se pred dvema letoma upokojila, je že od malega spremljala mamo pri vrtnarjenju. Vendar pa se je tega dela samostojno lotila po poroki, ko se je pri 20. odselila k možu v Želuče. Bila je študentka, imela je otroka, pa tudi grede, in sosede so jo vprašale, kaj bo gojila na vrtu. Časa ob polnem urniku ni bilo na pretek in Marica smeje izjavi, da je z lastnim vrtnarjenjem pred 48 leti pravzaprav začela zaradi sosed, ki so jo spodbudile in ji pomagale z dobrimi nasveti. Ko je služba postajala vse bolj naporna, je imela pogosto glavobole. A je odkrila naravno zdravilo: delo na vrtu. »Bolj ko me je bolela glava, bolj sem se poglabljala v vrt. Po desetih minutah dela je glavobol minil, zato se mi zdi vrt­narjenje odličen način sproščanja ter terapija za dušo in telo,« pove Marica. 

Začela je s sajenjem solate, fižola in graha, danes pa se njen vrt bohoti tudi v lepoti mnogih pisanih cvetlic, od raznih vrst vrtnic, nageljnov, potonik, lilij in še mnogih drugih, ki jih Marica prejme od prijateljev, družine ali pa na potovanjih, ki vedno vključujejo vrtnarski, pa tudi varilni del — Maričin mož ima namreč prav poseben konjiček: varjenje piva. Hkrati pa je zelo spreten z rokami in svojo ženo rad podpira pri vrtnarjenju, s tem, da ji je zgradil visoke grede, rastlinjak, vodnjak na vrtu ter paviljon. Imata tudi veliko površino trave, ki bi jo Marica najraje prav tako uporabila za gojenje rož in zelenjave, vendar upošteva željo moža in otrok, da je to površina za igro. Maričin vrt kljub temu ni nič manj očarljiv; poleg vseh omamnih cvetlic na njem uspeva ogromno zelenjave, zelišč in osem vrst sadja, od jabolk pa vse do fig, trte in ribeza, vrt pa zeleni celo pozimi, saj Marici solata raste skozi vse leto.   

S sajenjem Marica začne že februarja in rastline sprva goji v zimskem vrtu, ob ugodnem vremenu pa jih prestavi v rastlinjak in visoke grede. Pri tem se ravna po luninem koledarju, kajti luna vpliva na pretok sokov v rastlinah in vlago v tleh. »Ko luna narašča, se sokovi v rastlinah dvigajo navzgor, zemlja pa »izdihuje«. Takrat sadim vse, kar raste nad zemljo, npr. listnato zelenjavo, cvetlice in plodovke, kot sta grah in bob. Polna luna je idealna za gnojenje. Uporabljam kompost, ekološka gnojila in po zemlji posujem jajčne lupine za dodatek kalcija. Ko se luna manjša, pa presajam sadike in sejem vse, kar je gomoljnatega in raste pod zemljo, npr. rdečo peso in krompir.« Pred 15 leti je Marica Mletschnig začela vzgajati svoje sadike in sicer iz različnih delov sveta, saj jih njena otroka z zakoncema nosita z raznih potovanj; danes goji 32 vrst paradižnika ter letno pridela okrog 250 kg. Z zelenjavo in sadjem, ki ga pridela ter iz njega kuha kompote, omake, sokove in ga vlaga, rada obdari bližnje. Kaj je njena skrivnost, da ji vrtnarjenje tako dobro uspeva?»Z rastlinami je treba govoriti in jih božati,« se nasmehne Marica