Zadnji predvelikonočni prireditveni lok na sporedu Slovenskega instituta na Dunaju je bil namenjen zaključku tematskega težišča »hotspot Rož« s predstavitvijo vodnika Popotnik po Rožu in mestne občine Borovlje. Prominentni oblikovalci dveh večerov, priznani strokovnjaki, so posebno povezani z dolino ob Dravi. Vsi zelo dobro poznajo človeka in življenje ljudi, ki tukaj živijo. Tako je tudi razumljivo, da jim je usoda koroških Slovencev, posebno pa deportacija slovenskih družin, srčna zadeva. 

Tatjana Gregoritsch, rojena v Podjuni, živi pa na Dunaju in na Koroškem, je predstavila  naravne lepote in znamenitosti Roža – njen priročnik je izšel v slovenščini in nemščini. V svoje predavanje pa je vključila mnogo podatkov o življenju in ustvarjanju koroških Slovencev in posebno spomnila na 14. april 1942. Zelo odprto in kritično je opozorila na  jezikovno situacijo ob Klopinjskem jezeru, ko je doraščala in ko je slovenščina veljala za »grd« jezik. Trudila se je, da poveže  namen priročnika tudi z aktualnim in kritičnim pogledom  posebno na obdobje preteklega stoletja.  

Roman Verdel, priznan politik, kulturni delavec in pedagog, je o življenju slovenske skupnosti v Borovljah – včeraj, danes, jutri – zelo pregledno in stvarno poročal o obširni dejavnosti na kulturnem področju, kjer sta »Pri Cingelcu« in »Drava«  dve posebni vizitki. Opozoriti pa je moral na zelo hladen odnos občinskega vrha do zahtev slovenske skupnosti v primeru financiranja zasebnega slovenskega otroškega vrtca. Ob spremstvu domačina in moderatorja večera Kristijana Ogrisa, ki že skoraj pol stoletja živi na Dunaju, se je razvila napeta in zanimiva diskusija o marsikaterih perečih vprašanjih. Prireditev je bila le nekaj dni pred 80. obletnico pregona slovenskih družin, tako da sta oba govorila tudi o takratnih dogajanjih in ozadju v Borovljah in okolici. Ta del je zaokorožil Kristijan Ogris z branjem odlomkov iz knjige domačina Johannesa W. Schaschla »Als Kärnten seine eigenen Kinder deportierte«.

Odlični prireditvi v sklopu tematike »Koroška, april 1942« sta bili namenjeni spominu na zločinsko deportacijo pred 80 leti in sta naleteli na živo zanimanje dunajske publike.