Krista Kral iz Celovca goji dolgoletno tradicijo, in sicer ročno izdelavo toplih copat. Pravzaprav je to »žensko« izročilo, ki ga je Krista v zadnjih letih predala svojima nečakinjama. Zadnji tečaj izdelovanja copat je potekal 10. in 17. februarja v šmihelski farni dvorani.
V družini imate dolgo tradicijo izdelovanja copat. Kdo je s tem začel?
Krista Kral: Doma v Šentjanžu v Rožu je oče imel krojaštvo, to pa pomeni, da je ostalo precej odpadkov iz lepega blaga in ko se je mama leta 1936 poročila, je kmalu po porodu prvega otroka Hanzija začela izdelovati copate. Bila je varčna in je na ta način porabila odpadne kose blaga. V Šentjanžu je bilo več žensk, ki so izdelovale copate, tako da so med sabo kar tekmovale, ampak mamine copate so bile najlepše.
Ste copate tudi prodajali?
Copat nismo nikoli prodajali. Mama jih je delala le za družinske člane, za otroke in druge sorodnike, pozneje pa tudi za vnuke. Že jeseni je začela z delom, da je izdelala copate kot božična darila. S copatami je namreč precej dela, samo za podplate potrebuješ šest ur. So pa zelo tople in trpežne.
Marsikdo se želi naučiti te spretnosti …
Dvakrat smo v k&k centru organizirali tečaj za šivanje ročno narejenih copat, ker je bilo zanje precej zanimanja. Ko sem leta 2006 vodila prvi tečaj, je mama še sodelovala pri tečaju, stara že skoraj 90 let. Po mamini smrti sem tečaj vodila skupaj z bratom Hanzijem, letos pa sem z nečakinjo imela tečaj, ki ga je organiziralo društvo KPD Šmihel. Mamine copate so našo družino spremljale vse življenje, zato še danes radi razkrivamo »skrivnosti« doma narejenih copat, saj je to naše skupno rokodelsko izročilo.
