Koroška policija je nedavno novinarje vabila na ogled registracijskega centra za Ukrajince v Celovcu in mobilne registracijske enote. Pri tej zadnji gre za kombi, opremljen z napravo za odvzem prstnih odtisov, kamero in skenerjem dokumentov. Mobilna enota bo zaenkrat delovala samo do prvega aprila. Enota za obravnavo tujcev na koroški policiji je na naslovu Ebentalerstraße 6, v neposredni bližini Slovenske gimnazije. Tam je začel, kot tudi v Beljaku, delovati stacionarni registracijski center za državljane Ukrajine. Do 29. marca je bilo na Koroškem registriranih 1833 »pregnancev«, kot begunce iz Ukrajine imenuje avstrijska policija. 

Postopek registracije je tak, da je najprej treba predložiti osebni dokument, ki dokazuje, da je oseba državljan Ukrajine. Nato je treba izpolniti formular, sledita fotografiranje in odvzem prstnih odtisov. Ta registracija je »pogoj za pridobitev identifikacijske izkaznice za ukrajinske pregnance«, pravi podpolkovnik mag. Arthur Lamprecht iz Koroške policijske uprave. Ta dokument nosilcu omogoča bivanje v Avstriji, a tudi dostop do zdravstvenih storitev in trga dela. 

Stacionarni center za registracijo državljanov Ukrajine v Beljaku deluje v prostorih Zvezne ustanove za oskrbo na naslovu Tiroler Straße 178.

Komentar: Namesto „beguncev in migrantov“ „pregnanci“, namesto aretacije registracija

Doslej je avstrijska policija (pa ne samo ta) rada objavljala podatke o tem, koliko ljudi, ki so nelegalno prestopili mejo, je zajela v zadnjem mesecu. Te nesrečnike so policisti prijeli in jih v nadaljno obravnavo odpeljali z istimi ali pa podobnimi vozili, s kakršnimi danes registrirajo državljane Ukrajine. Doslej se je politika in policija v Avstriji (pa ne samo tu) za opis ljudi iz vsega sveta, ki tukaj iščejo zatočišče, posluževala predvsem izrazov azilanti, begunci, migranti. Begunce iz Ukrajine policija zdaj dosledno imenuje „pregnanci“, avstrijska država pa jim je odprla dostop do trga dela. S tem samo po sebi nič narobe. Gotovo je bolje, da lahko človek dela, kot pa da mu je to dobesedno prepovedano, kot je prepovedano prosilcem za azil, beguncem, katerih status je še v postopku odločanja in migrantom iz tretjih držav. Le načelo enake obravnave ljudi kot da ne bi nikoli obstajalo.  Morda pa se najde kak pravnik, ki je zaradi kršitve načela enakosti pripravljen tožiti na Evropskem sodišču v Strasbourgu? In sicer ne za to, ker ne bi bilo prav, da je Avstrija tako velikodušna do Ukrajincev, ampak prav nasprotno, ker je tako ozkosrčna do Afganistancev, Iračanov, Somalijcev, Eritrejcev, Etiopcev, Nigerijcev in drugih.  V imenu tega skratka, da bi morali visoki standardi zaščite in pravic, ki jih v Avstriji uživajo državljani Ukrajine, veljati tudi za črne, rumene in zelene nesrečnike. Sicer gre v tej zgodbi za dvojno moralo in dvojna merila, ki do neba smrdijo po sistemskem rasizmu. 

Tomaž Verdev