Posadil je že 5000 dreves

Damjan Smrtnik, ki poje v Moškem pevskem zboru v Slovenjem Plajberku in je bil dolga leta nogometaš pri nogometnem klubu DSG Sele, je doma v Apačah v Galiciji. Njegov oče je učitelj verouka, mama pa asistentka pri hišnem zdravniku. Doma imajo kmetijo s 50 kurami, sedmimi racami, zelenjavnim vrtom, sadovnjakom, v lasti pa imajo tudi veliko gozdnih površin. Zgodnji stik z naravo je imel velik vpliv nanj. »Zrasel sem na kmetiji svojih staršev, zato sem bil od malega rad v naravi,« pove Damjan in doda: »Ko sem bil majhen, sem se igral z majhnimi traktorji in otroško žagico, sedaj pa rad poprimem za delo na kmetiji.« V sadovnjaku imajo 50 jablan, hruške, češnje, češplje, slive, pa tudi grmičke malin, robid, rdečega in črnega ribeza. Njegove naloge vključujejo prekopavanje zemlje, pomoč pri oskrbi živali ter obrezovanje in sajenje dreves. »Če sadiš jeseni, imaš več možnosti, da se drevo spomladi prime,« Damjan pojasni, zakaj z očetom večinoma sadita jeseni. Spomladi namreč obstaja nevarnost dolge suše, ki povzroči, da se na novo vsajena drevesca ne primejo. Za uspešno saditev je vselej potrebno dovolj padavin in vlage, posebno v zimskih mesecih.

Lani je z očetom posadil 1000 dreves, v svojem življenju pa jih je doslej posadil že okrog 5000. Pravi, da sadijo predvsem listavce, večinoma bukve, javorje, orehe in dobe oz. hraste, od iglavcev pa jelke, borovce in macesne. Smrek imajo sicer veliko, a niso dobro prilagojene na tople razmere in so posledično manj odporne, zato jih lubadar kaj hitro napade. Posledično jih morajo v veliki meri posekati in namesto njih sadijo listavce. Damjan se zaveda, da je gozdarjenje naporno delo, a  mu je v veliko veselje. Na množično krčenje gozdov se odzove z besedami: »Res me zaboli srce, ko to slišim. To je naša narava in osnova za tvorjenje kisika. Če površine gozda posekaš in betoniraš, je to katastrofalno.« Opozarja, da rastline za rast in fotosintezo potrebujejo ogljikov dioksid, ki ga proizvajamo ljudje z izdihavanjem - ljudje pa potrebujemo drevesa, da proizvajajo kisik. Če se poseka preveč dreves, to poruši ravnovesje. 

Damjan pravi, da bi rad nekega dne prevzel kmetijo, imel živali in delal v gozdu. Želi si, da bi njegova družina zrasla na kmetiji. Vendar se zaveda, da se je dandanes zelo težko preživljati od kmetijstva ter da moraš imeti res dobro idejo, vložiti veliko časa in truda, naposled pa je vseeno negotovo, ali ti bo uspelo od tega živeti. Damjan pojasni, da si prizadeva za čim boljšo izobrazbo, da bi dobil dobro zaposlitev in našel ravnovesje med poklicem in delom v naravi. »Zame je narava nekaj izjemno lepega. Spominja me na otroštvo, ko sem veliko časa preživel v naravi. Stik z njo vidim kot osnovo za naše življenje, zato poskušam zemljo negovati in ne preveč izčrpati,« povzame Damjan.