Koroška leta 2034: Drugi korak k boljši prihodnosti

Osrednja metoda delavnice je bila »design thinking«, ki spodbuja ustvarjalno reševanje problemov. Udeleženci so se osredotočili na konkretne ideje in ukrepe, ki bi pripomogli k dolgoročnemu razvoju slovenske skupnosti na Koroškem. »Napredovali smo, ker smo izhajali iz rezultatov prve delavnice in jih nadgradili s konkretnimi idejami,« pravi  Doujak. Ključno vprašanje, ki se je postavilo, je bilo, kako lahko vsak posameznik prispeva k razvoju slovenskega jezika in kulture na Koroškem. »Vedno se začne pri posamezniku. Razpravljali smo, kako ostati pozitiven in kako ustvarjati prostor za slovensko besedo v vsakdanjem življenju,« je dejala po delavnici Veronika Kušej. 

Ključni poudarki delavnice

Razprava se je osredotočila na štiri področja, ki so se v dveh delavnicah izluščile kot ključnega pomena za prihodnost. Udeleženci so razvijali ideje in predloge v smeri cerkve, medijev, izobraževanja ter društev in ustanov. 

Potreba po nadaljnjih srečanjih

Organizatorji so po ponedeljkovi sedemurni delavnici poudarili, da so tovrstna srečanja ključnega pomena za prihodnost koroških Slovenk in Slovencev. Da bi se izoblikovale konkretne strategije in ukrepi za prihodnost, se bo s tovrstnimi srečanji nadaljevalo, saj organizatorji pravijo, da je to dolgotrajen proces in ponedelj­kovo srečanje je bilo šele drugi korak. Naslednja delavnica bo potekala ob koncu letošnjega šolskega leta ali na začetku naslednjega, k sodelovanju pa so vabljeni vsi, ki želijo prispevati k oblikovanju skupne vizije. »Ne gre zgolj za enkratno razpravo, temveč za dolgoročen proces. Ključno je, da vsaka generacija prispeva svoj delež k ohranjanju in razvoju slovenske kulture na Koroškem,« je povedala Kušej.

Organizatorji pa pozivajo vse, ki v ponedeljek niso mogli prisostvovati delavnici, da svoje vizije in predloge lahko še vedno posredujejo na elektronski naslov [email protected].