Tobias Wulz je napisal zaključno nalogo o svojem pradedu

Tobias Wulz, ki je večji del svojega otroštva in mladosti preživel v Šmihelu in Pliberku, živi skupaj z družino v Vrbi ter obiskuje Kugyjev raz­red Slovenske gimnazije, kjer je v ospredju jezikovno izobraževanje. Pri izbiri teme svoje zaključne naloge mu je pomagala starejša sestra Lara Wulz, ki mu je namignila, naj piše o svojem pradedu Hermanu Germu (1931–2021), pri čemer ga Wulz kliče »dedej« in ga ima v spominu kot pravega »gentlemana s perfektnimi lasmi, lepo postavo in govorjenjem«. Presenečenje je nastalo, ko je ugotovil, da je ta »gentleman« odraščal v zelo skromnih razmerah v Sv. Neži na Koroškem. Leta 1952 je začel s poučevanjem na ljudskih in glavnih šolah, kjer je med drugim prevzel vodstvo ljudskih šol na Djekšah in končno v Pliberku. Ko je bila odpravljena obvezna dvojezična šola, je bil Germ tisti, ki se je boril za obstoj dvojezičnega pouka na Djekšah. Poleg tega je po ortstafelšturmu na Koroškem pomagal ustanoviti MePZ Podjuna Pliberk kot kulturni odgovor za ohranjanje slovenskih pesmi in dvojezičnosti ter ustvarjal pesmi in slike. »Navdušuje me, kako se je kljub sovraštvu boril ne le za koroške Slovenke in Slovence, temveč za sobivanje vseh.« To je med drugim vidno iz tega, da je kot ravnatelj v Pliberku dosegel, da so enojezični in dvojezični prebivalci skupno oblikovali praznovanja obletnice desetega oktobra. Med Germovimi literarnimi deli pa je Wulza najbolj zanimalo njegovo delo v otroškem časopisu »Mladi rod«, pri čemer nekatere zgodbe temeljijo na resničnih dogodkih v družini.

Kot viri za njegovo zaključno nalogo so v glavnem služili intervjuji z družinskimi člani, ki jih Wulz opisuje kot zelo emocionalne. »Na eni strani je bila družina zelo vesela, da sem se odločil pisati o njem, tudi moja prababica, vendar so pri pogovorih o njegovi smrti pri meni in ostalih tekle solze. zaradi tega smo morali intervjuje dvakrat ali trikrat prekiniti.« Vendar je Wulz prav zato bolje spoznal svojega pradedka in je vesel, da je imel možnost predstaviti človeka, »ki je živel za skupnost, ljubezen do umetnosti in ljubezen do učenja.«