40 let varnih hiš za ženske na Koroškem: Ljudje kličejo policijo prej zaradi hrupa kot zaradi nasilja

Letno okoli 50 žensk z otroki pomoč poišče pri društvu Frauenhaus Klagenfurt. Odbornice društva pravijo, da je to število v 40 letih delovanja vsako leto bolj ali manj nespremenjeno. Je pa med temi 50 klientkami po besedah Julie Löschnig vsako leto »5 ali 6 primerov najvišje stopnje tveganja; take ženske, ki jih pogosto ne ogroža samo nasilni partner, temveč celo njegovo ali tudi njeno sorodstvo, selimo po varnih hišah po vsej Avstriji, če je potrebno«. 

Društvo, sprva imenovano Frauenhaus Kärnten, je leta 1982 ustanovila nadstrankarska zveza koroških žensk. Prva varna hiša za ženske, žrtve nasilja na Koroškem, se je v Celovcu kljub protestom sosedov odprla leta 1984. To hišo je pred 40 leti kupila dežela Koroška, stroške za plače sta poleg mesta Celovec krili tudi katoliška in evangeličanska cerkev na Koroškem. Ko so začele delovati varne hiše v okrajih Beljak in Špital ob Dravi, se je leta 2008 društvo preimenovalo v Frauenhaus Klagenfurt. Štirim varnim hišam v deželi finančna sredstva, 2 milijona evrov na leto, zagotavlja dežela Koroška v okviru t.i bazičnega financiranja. Ker je bila prva varna hiša v Celovcu dotrajana, je leta 2002 mesto Celovec društvu brezplačno podarilo zemljišče, na katerem je bila zgrajena nova varna hiša. Ta je vrata odprla leta 2003 in ponuja varen dom za 12 žensk z otroki, skupno število nastanjenih oseb naj ne bi preseglo 30. Vsaka ženska ima brezplačno na razpolago lastno sobo, v kateri lahko ostane največ leto dni. Za klientke skrbi 15 sodelavk, ki 24 ur na dan 365 dni v letu nudijo oskrbo in pomoč pri iskanju službe in stanovanja. Kot poudarjajo odbornice društva Frauenhaus Klagenfurt, so po odhodu iz varne hiše težave predvsem s cenovno ugodnimi najemniškimi stanovanji v Celovcu, kavcijami in zvezo med zaposlitvijo ženske ter mestom za otroke v vrtcu ali šoli. 

Žrtvam odhod od nasilneža najpogosteje preprečuje sram, ki ga otroci, predvsem majhni, ne poznajo. »Največ prijav ogroženosti zaradi nasilja pride prav iz vrtcev, saj otroci odkrito pripovedujejo o doživetem,« je povedala Ruth Feistrizer. Storilci morajo po obsodbi zaradi nasilja danes obvezno v moško svetovalnico, kar je pozitivno, ravno tako kot preventivno delo v šolah in nenasilna vzgoja doma in v vrtcu. Da pa je pred nami kot družbo še mnogo dela, pa pove dejstvo, da je več sosedov pripravljenih  poklicati policijo zaradi preglasne glasbe kot pa zaradi suma nasilja, pravi Julia Löschnig.

Na Koroškem je pomoč in svetovanje zaradi nasilja brezplačno in anonimno dosegljivo na telefonski številki +43 463 44966, vseavstrijska številka je 0800 222 555.             

Gusti Gasser: Že prej sem bila kot podpredsednica del odbora društva, ki ga je pred mano vodila Elisabeth Wappis. V kandidaturo za predsednico me ni bilo treba kaj posebej prepričevati, saj tudi službeno delam na tem polju tako z žrtvami nasilja kot tudi s storilci. A sem tudi zunaj službenega okvira želela pomagati ženskam v stiski. Najprej je seveda treba pomagati žrtvam, sem pa prepričana, da je tudi delo s storilci zelo pomembno. Samo to lahko pripelje do tega, da razumemo, zakaj do nasilja sploh pride in da pomagamo storilcem spoznati druge, nenasilne možnosti reakcij na konflikte, teh pa se je mogoče tudi naučiti. Psihologinja sem postala zato, ker se ta veda znanstveno ukvarja s tem, zakaj smo, kakršni smo in zakaj ravnamo tako, kot ravnamo. A ne gre samo za gola spoznanja psihologije, temveč za to, da na podlagi teh spoznanj usmerjamo družbo v smeri, da lahko dobro skupaj živimo. 

17. oktobra  zvečer vabimo na slovesnost v celovški Dom umetnikov, kjer nam je za performans in gledališko intervencijo uspelo pridobiti režiserko Ute Liepold. 18. oktobra pa načrtujemo strokovni posvet s številnimi podkovanimi gosti, recimo s forenzično psihiatrinjo Adelheid Kastner, psihologinjo Beate Wimmer-Puchinger, Astrid Liebhauser in številnimi drugimi.