Vmesno leto ni izgubljeno leto

Šole je konec, matura je opravljena. Kaj zdaj? Dandanes, ne glede na to, da morajo fantje opraviti civilno službo, izbira ni več le študij ali vstop v poklicno življenje. Med možnostmi, kot so au pair, Work and Travel (združevanje dela in potovanja v tujini), Interrail ter prostovoljno socialno leto, so izbire neskončne. Tako sem se tudi sama skupaj s tremi sošolkami lani po zaključku šolanja na Slovenski gimnaziji odločila za tako imenovano vmesno leto oz. »gap year«. In nismo edine. Študija »Gap year takers: uptake, trends and long-term outcomes« britanskega instituta Institute for Fiscal Studies, v kateri je sodelovalo več tisoč mladih, starih od 18 do 20 let, je pokazala, da se je približno 6,6 odstotka posamezne generacije med za­ključkom šolanja in začetkom študija odločilo za vmesno leto. Kot najpogostejše razloge so mladi navedli željo po večji samostojnosti ter potrebo po zavestnem odmiku od izobraževalnega sistema. Finančni razlogi, kot je varčevanje za stroške študija, pa so imeli bistveno manjšo vlogo. Posledično se zastavlja vprašanje: ali ima to leto sploh kakšen smisel? Če bi se sklicevala na komentarje iz svojega prijateljskega kroga, ki mi je očital, da sem preprosto preveč lena za študij in da ne bi smela zapravljati časa s potovanji, bi bil odgovor jasen. Vendar moje lastne izkušnje in izkušnje mojih sošolk kažejo ravno nasprotno. Pri tem se je ena izmed mojih sošolk odločila za delo au pair v Bologni. Zaljubila se je v mesto, izboljšala svojo italijanščino in našla prijateljice z vsega sveta. Svoje bivanje je kar trikrat podaljšala in meni, da se nikoli več ne bo počutila tako svobodno kot v tem obdobju. Podobno pomembno prelomnico je doživela tudi druga sošolka. Med opravljanjem socialnega leta v rehabilitacijskem centru v Gröbmingu je ugotovila, da želi to jesen začeti izobraževanje za socialni poklic. Pred tem sploh ni vedela, kaj želi početi v prihodnosti. 

Kar zadeva mene, pa vem, da se je življenje v tem letu šele zares začelo. Odkrila sem kraje po vsej Evropi z vlakom (Interrail), en mesec sama potovala po Španiji, se poglobila v svet novinarstva in končno ugotovila, da želim študirati pravo na Dunaju ter postati odvetnica. Toda največja pridobitev ostajajo ljudje, ki sem jih na teh poteh spoznala. Vsak nasvet, pogovor ali zgolj nasmeh, ko sem sama sedela v kavarni v Lizboni, me je oblikoval v bolj samozavestno različico sebe. Zato si upajte, spakirajte kovček in odkrijte, kaj vam svet še ponuja. Vmesno leto namreč ni premor od življenja, ampak pogosto prvi korak v odraslost.