Komentar piše Marinka Mader-Tschertou, zbornična svetnica Skupnosti južnokoroših kmetic in kmetov

V  kmetijstvu je podnebje oziroma vreme eden najpomembnejših dejavnikov za uspešno gospodarjenje, na vreme pa ljudje žal nimamo prav nobenega vpliva. Zadnja leta opažamo povečanje števila pogostosti izrednih vremenskih pojavov, ki kmetijstvo lahko zelo hudo prizadenejo. Pri tem travniki in sploh travnina (Grünland) niso izjema. Zaradi raznolike rastlinske sestave travnikov je njihova prilagodljivost na vremenske spremembe večja kot npr. pri zelenjadarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu.

Vse pogosteje se pojavlja vigredna suša, ki povzroča slab razvoj in slabšo rast rastlin in s tem tudi manj mrve oziroma slabšo kakovost mrve oz. krme. V prihodnje moramo računati s tem, da bodo vroča obdobja in pomanjkanje padavin povzročali še večje škode. Nadpovprečne padavine v najkrajšem času so v zadnjih letih povzročile hude poplave in zemeljske usade. Taki nalivi za rastline niso koristni, ker voda razmeroma hitro odteče in ne ponikne v zemljo.

Na te podnebne spremembe se bomo morali kmetje v prihodnje kolikor mogoče pripraviti. Na vsak način lahko z ukrepi vplivamo na botanično sestavo ruše, ki je bolj odporna proti suši. Tudi rahla tla laže sprejemajo vodo in pospešujejo razvoj koreninskega sistema. S pretežkimi stroji tla stiskamo in zbijamo in s tem zmanjšujemo sprejemanje vode, kar pomeni tudi zmanjšanje odpornosti proti suši. Ko je opazna suša, lahko prilagodimo višino pokošene trave  in tako rastlinam prepuščamo rezerve hranilnih snovi, ki omogočajo rast po košnji. Skratka, tudi naše ravnanje in gospodarjenje ima določen vpliv na prenašanje suše v kmetijstvu

Seveda pa proti hudi suši, kakršna je bila poleti 2013, prav nič ne moreš storiti.