
Leta 2020 je avstrijska vlada občutno povečala sredstva za avstrijske narodne skupnosti, saj je znesek skoraj podvojila – s 3,8 milijona evrov na 7,9 milijona evrov. Šest priznanih avtohtonih narodnih skupnosti si je pred tem skoraj 25 let delilo to skromno vsoto, brez kakršnihkoli prilagoditev inflaciji. To povečanje sredstev je bilo zato pozdravljeno kot dolgo pričakovan in nujen korak k pravičnejšemu financiranju.
Vendar pa se zdaj zaradi napovedane finančne krize in zategovanja pasu v Avstriji znova obeta zmanjšanje teh sredstev – s 7.868.000 evrov v proračunskem letu 2024 na 7.679.000 evrov v letu 2025, nato pa še na 7.269.000 evrov v letu 2026. Ob podrobnejšem pregledu proračuna za leti 2025–2026, ki še ni dokončno sprejet, je razvidno, da sredstva za narodne skupnosti nikakor ne spadajo med višje proračunske postavke v t. i. »dvojnem proračunu«.
Če je takratna pristojna ministrica Susanne Raab ob zvišanju sredstev dejala, da to pomeni močan signal vlade in Republike Avstrije, da so narodne skupnosti velikega pomena, in da naj ta sredstva pomagajo pri ohranjanju kulture in jezika, se danes postavlja vprašanje, kakšen signal pomeni načrtovano zniževanje sredstev. Zmanjšanje podpore skupnostim, ki se že tako borijo za obstanek svojega jezika, kulture in identitete, daje vtis, da so obljube o podpori bolj simbolične kot konkretne, da so pripadniki manjšine dobrodošel fotomotiv, ko pa gre zares, pa se na njih pozabi.
V času, ko so narodne skupnosti pod vse večjim pritiskom asimilacije, bi bilo ključno ohranjati – če ne celo povečati – javna sredstva za njihovo delovanje, kulturo, šport, mladino itd., saj gre za temeljno vprašanje spoštovanja manjšinskih pravic, kulturne raznolikosti in evropskih vrednot.
Iz rubrike Komentar preberite tudi