Slovensko šolstvo išče pot na Dunaj

Konec aprila so na Dunaju ustanovili Slovensko šolsko društvo. Že leto prej, leta 2024, so svoje šolsko društvo »Rešetarić« ustanovili tudi gradiščanski Hrvati.

Medtem ko je Slovensko šolsko društvo pod vodstvom Mitje Mikscheta še na začetku svoje poti, so gradiščanski Hrvati že korak dlje. Na predstavitvi marca 2026, ki se je je udeležilo tudi veliko mladih staršev, so predstavili konkreten časovni načrt: prvi dvojezični hrvaško-nemški razred ljudske šole na Dunaju naj bi začel delovati 6. septembra 2027. Tudi Slovensko šolsko društvo ima jasno zastavljen cilj. Ob ustanovitvi so njegovi predstavniki napovedali, da želijo v šolskem letu 2028/29 vzpostaviti prvi dvojezični slovensko-nemški razred ljudske šole na Dunaju. Šola naj bi delovala kot zasebna šola po vzoru šolskega društva Komenský, kjer se otroci izobražujejo v češčini oziroma slovaščini in nemščini.

Dolgo je kazalo, da bi lahko takšni pobudi pomenili prelom z dosedanjo ureditvijo manjšinskega šolstva v Avstriji, ki je vezana na tradicionalna poselitvena območja narodnih skupnosti. S tem bi država bolj upoštevala dejstvo, da danes številni pripadniki narodnih skupnosti živijo zunaj svojih zgodovinskih naselitvenih območij, še posebej na Dunaju.

O nedavnem preobratu pri ministrstvu za izobraževanje je javnost seznanilo odprto pismo, ki sta ga podpisala predsednik Stalne konference predsednikov vseh avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije Bernard Sadovnik in predsednik šolskega društva Komenský na Dunaju Karl Hanzl. Namesto šole po modelu Komensky, za katerega se zavzemajo predstavniki narodnih skupnosti, naj bi ministrstvo vztrajalo pri modelu Evropske šole. Tudi šolsko društvo »Rešetarić« se je jasno izpovedalo proti Evropski šoli.

Kljub temu zadnja beseda očitno še ni bila izrečena. Po močni kritiki je predstavnik ministrstva za izobraževanje napovedal, da se bodo pogovori nadaljevali in da je pri tem vprašanju še vse odprto. Upamo, da prvi dvojezični slovensko-nemški razred ljudske šole na Dunaju ne bo ostal le načrt, temveč da bo kmalu zaživel tudi v praksi.