
Pred desetimi leti sem na Slovenski gimnazij opravil zrelostni izpit, le dan kasneje pa prvič igral za člansko ekipo Team Koroška. Bil je pripravljalni turnir leta 2015 na Južnem Tirolskem. Tedaj sem spoznal, kako je biti del te ekipe nekaj posebnega oz. sem začutil velik ponos, biti del izbrane vrste koroških Slovencev. Ta konec tedna je ta občutek začutila nova generacija nadarjenih nogometašev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Če želite spoznati nove obraze, ki so tokrat igrali za Team Koroška, si lahko ogledate na naših kanalih na socialnih omrežjih posnetek, v katerem se predstavljajo novi in tudi izkušeni igralci. Ta konec tedna sem na turnirju narodov, več o tem lahko preberete na športnih straneh v pogovoru s katalonskim geopolitičnim avtorjem in nogometnim fanatikom. Povedal je, da je napisal že nekaj knjig o Europedi in o širšem pomenu tega nogometnega turnirja, ki bo naslednjič leta 2028 v Furlaniji-Julijski krajini. Gostitelji so Furlani, zmagovalci zadnje Europeade, in Slovenci iz Italije, s katerimi se iz tekme v tekmo vedno bolj povezujemo. Na pokalu narodov sem se pogovarjal tudi z udeleženci Europeade leta 2022 pri nas na Koroškem. Kar hitro smo se strinjali, da je ta »naša« Europeada imela svoj prav poseben čar, ki smo ga v pogovoru hitro izluščili. Bila so dnevna srečanja v gostilni Mochoritsch v Rikarji vasi, kjer so se v tistem tednu zbirale vse reprezentance ter pomagači in pomagačice Europeade, saj so tam vsi večerjali. Tam se je ta »europeadska energija« čutila najmočneje in je ostala marsikomu do danes v spominu kot nekaj izjemnega. Tudi meni, prav tako kot moj prvi nastop za Team Koroška pred desetimi leti.
Iz rubrike Komentar preberite tudi