Nova avstrijska vlada lahko samo še preseneti

Če vprašaš ljudi, kakšne možnosti, šanse, dajejo novi avstrijski zvezni vladi, prideš kaj hitro do zaključka: njihov pogled na prihodnost je vse prej kot optimističen. Po petih mesecih iskanja in taktiziranja je sicer uspelo najti novo vlado, vzdušje pa je slej ko prej »na psu«. Eni so nažrti in apatični, drugi spet so sicer veseli, ker je uspelo Kickla preprečiti kot kanclerja, hkrati pa dvomijo, da naj bi bil to definitivni konec Kicklovih kanclerjanskih ambicij. Predvsem pa se mnogi že danes zaskrbljeno sprašujejo: ali bo Koroška na naslednjih deželnozborskih volitvah dobila spet deželnega glavarja iz vrst Kicklove FPÖ?

Osebno menim, da lahko nova vlada samo še preseneti, prav zato, ker so pričakovanja do nje zelo majhna. Prav tako  so bili njeni porodni krči izredno hudi, poleg tega pa so tudi mednarodne okoliščine vse prej kot optimalne. In predvsem: zaskrbljujoče. Politične spremembe v ZDA ne dajejo dosti povoda za optimizem. Še posebej ne, ker gre pri Trumpu za zadnjo predsedniško dobo, v kateri očitno misli, da lahko brezobzirno in brutalno uveljavlja svoje interese. Tudi vojni na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, dramatični družbeno-gospodarski razvoj doma, v Evropi in po svetu ter (upravičeni) strah pred 3. svetovno vojno niso ravno v oporo avstrijski vladi.

 Kot trenutno kaže, se nova vlada zaveda, da je njena edina šansa za preživetje, če bo delala složno in usklajeno.  Toda kaj, če bo izpostavljena odločitvi: kljubovati parcialnim interesom posameznih interesnih skupin ali dati prednost lastni klienteli?

 Upam, da jo bo preteklost izučila. Kot koroški Slovenec pa prav tako upam, da bo presenetila tudi s pozitivnimi ukrepi v korist manjšin.