Notranji mir v današnjem svetu

V današnjem času so spremembe v družbi močno vidne. Kot celota se vedno bolj oddaljujemo od kolektivizma, kjer bi si ljudje nenehno medsebojno pomagali, in padamo v individualizem. Samouresničitev, materializem in želja po finančni svobodi so postali glavna merila uspeha. Na socialnih omrežjih smo konstantno pod udarom idealnih podob. Resnica pa je, da gre za izjeme, in takšna socialna primerjava negativno vpliva na mišljenje ter počutje mnogih, še posebej mladih. Rezultati so dostikrat socialna izolacija, poseganje po alkoholu, odvisnost od zaslonov, porast psihičnih motenj in notranja praznina.

Tudi sam sem bil žrtev teh pritiskov in sem se znašel v temnih časih. Ko sem spoznal, da se mora nekaj spremeniti, sem se začel počasi dvigati iz temne luknje. Odpovedal sem se obisku diskotek, zmanjšal konzum alkohola in čas pred ekrani. Energijo sem vložil v fitnes, branje in študij psihologije. Osebno sem začutil več življenjske energije in ljudje so na zunaj hitro opazili pozitivne spremembe. toda v moji notranjosti je še vedno zevala praznina. Prav med študijem psihologije pa sem moral spoznati ključno sestavo človeka. Namreč, narejen je iz treh dimenzij – telesa, psihe in duha. Da bi živeli v izobilju, je treba dnevno krepiti vse tri. Sam sem sprva krepil le telo in psiho, moj duh pa je ostajal lačen. Nobena disciplina ni mogla zapolniti te notranje luknje.

Preobrat se je zgodil, ko sem začel preučevati stoicizem, antično življenjsko filozofijo. Ta me je opomnila, da smo ljudje ustvarjeni za to, da živimo za nekaj večjega od sebe. Kot nekdo, ki se je prej popolnoma oddaljil od religije, sem začel znova raziskovati razne vere in prvič na osebni ravni razumel krščanstvo. Mišljenje, da bi moral vse narediti perfektno, nenehno napredovati in se dokazovati, človeka le izčrpa. Naša dejanja nas ne morejo rešiti vsega, potrebujemo Odrešenika. Popolnost sem našel v Jezusu Kristusu. On je na križu visel za vse naše grehe, strahove, bolezni in napake, da bi mi lahko živeli v miru in brez pritiska. Ko nam lastne misli prigovarjajo, da moramo storiti še več, nam Bog obljublja, da je vse že dopolnjeno. Jezus je zame edina pot do popolnega veselja in miru.

Apeliram na vsakega od vas: vzemite si čas in se v tem sekularnem svetu zavestno ukvarjajte z vprašanjem večnosti in globljega smisla. Če me kdaj srečate, me pogumno nagovorite – vesel bom diskusije o globokih življenjskih temah, pa vseeno, če imate drugačno mnenje.