Nespoštljivo do Rusije

Od osvobojenih 7.000 ujetnikov, ki jih je Rdeča armada pred 80 leti osvobodila, jih je pred 20 leti živelo še 2.000, danes pa jih živi, kot piše Neue Züricher Zeitung, samo še »okoli 50«. Ti so bili povabljeni na spominsko prireditev ob 80-letnici osvoboditve kot pričevalci, medtem ko so tokrat evropski politiki, med njimi nemški predsednik in kancler Frank Walter Steinmeier oz. Olaf Scholz ter avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen zavestno molčali.

Kdor je pričakoval, da se bo politika dostojno in resno zavedala svoje odgovornosti, ki jo narekuje spominjanje na največjo katastrofo in zločine v minulem stoletju, se je na žalost zmotil. Aktualna dogajanja doma in po svetu vsekakor ne obetajo nič dobrega. Volilne zmage skrajno desnih sil v Evropi, škandalozen odnos FPÖ do holokavsta, ki kot edina parlamentarna stranka ni zavzela uradnega stališča do mednarodnega spominskega dneva na holokavst, vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, nova vloga ZDA po Trumpovi volilni zmagi, gospodarsko-socialne krize ... in še bi lahko naštevali. Vsekakor bi politiki imeli vsaj zdaj, ko se spominjamo grozot holokavsta in njegovih posledic, dovolj povoda, da bi se zamislili in spoznali: kdor hoče kaj premakniti, mora znati preskočiti tudi lastne ozke interese.

Tako pa odločujoči evropski politiki niti niso bili pripravljeni, da bi povabili na spominsko proslavo tudi Rusijo, čeprav je Sovjetska zveza imela največ žrtev nacizma (24 mio) in so njeni vojaki osvobodili Ausschwitz.