Ne pustimo se razdvajati

Se je volilni boj za deželnozborske volitve 2028 na Koroškem že začel? To sem se vprašal, ko sem slišal za opomin Francu Jožefu Smrtniku zaradi štirih besed, ki jih je deželnozborski poslanec Teama Kärnten izrekel v slovenščini in nemščini.

Kdor si ogleda posnetek zadnje seje deželnega zbora, ki je bila v četrtek, 5. februarja (posnetki sej so dostopni na spletni strani dežele: www.ktn.gv.at/Politik/Landtag/Mediathek), vidi Smrtnika, ki govori o pomembnosti lova. Govori v nemščini in že na začetku pove: schönen Nachmittag – lep popoldan, Weidmannsheil – lovski blagor, Danke – hvala. Sledi prvo opozorilo drugega predsednika deželnega zbora Staudacherja.

Ko Smrtnik kasneje omeni še Jägerchor Bad Eisenkappel – Lovski zbor Železna Kapla, prejme opomin in poziv k redu. Smrtnik opozori, da gre za uradno ime zbora v slovenščini in nemščini. Zaman. Kdor si ogleda druge seje, vidi, da Smrtnik ponavadi govori nemško, le tu in tam na koncu doda »hvala« ali »hvala lepa«. Tokrat pa so bile štiri besede dovolj za disciplinski ukrep.

Težko se je znebiti vtisa, da pri vsem skupaj ne gre zgolj za vprašanje proceduralne doslednosti, temveč predvsem za simbolno sporočilo. Sporočilo, ki presega konkretni dogodek in nagovarja določene politične kroge.

Kdor je prebiral komentarje na družbenih omrežjih pod članki o tem dogodku, je lahko opazil, da je bilo sporočilo razumljeno – in da je doseglo prav tiste kroge, ki naj bi jih doseglo. Hkrati pa je razvidno tudi nekaj drugega: številni nemškogovoreči Korošci so stopili na stran Smrtnika in ne razumejo ravnanja drugega predsednika deželnega zbora.

Štiri besede v slovenščini in nemščini ne bodo povod za razdor koroške družbe. Lahko pa so opomin – ne posameznemu poslancu, temveč vsem nam, kako krhka je kultura sobivanja in da so narodna skupnost, njen jezik in kultura nekaterim še naprej trn v peti. Franc Jožef Smrtnik je dejal, da se ne bo pustil prestrašiti majhnemu vetru. Tudi kot družba si ne smemo dovoliti, da bi nas takšni vetrovi razdvojili.