Koroški Slovenci smo bolj enotni, kot si mislimo

Pred kratkim so v Nemčiji po propadu tako imenovane semaforske koalicije izvolili nov Bundestag. Pred volitvami je bilo po televiziji precej soočenj in šovov z glavnimi kandidati vseh strank, od skrajno levega do skrajno desnega političnega spektra. Medtem ko bi stranka AFD prosilce za azil najraje vrgla iz države, je Nemčija za stranko Die Linke še naprej država priseljevanja (Einwanderungsland). Nemški Zeleni menijo, da živimo v času klimatske krize, ta kriza pa za CDU/CSU, po volitvah največjo stranko v nemškem Bundestagu, sploh ne obstaja. Skratka, stranke imajo diametralno različne odgovore na temeljna politična vprašanja. Čisto normalno v živi demokraciji, zato ja imamo različne stranke. 

Kaj bi se zgodilo, če bi se na takem televizijskem šovu srečali prestavniki NSKS, SKS in ZSO? Moderator bi postavil vprašanja. Na primer, ali  ste za to, da je treba slovenski jezik na Koroškem ohraniti? Je treba olajšati in izboljšati šolanje in izobrazbo v slovenskem jeziku od jasli do univerze? Moramo poskrbeti za več vidne dvojezičnosti in povišati podpore slovenskim društvom, ki so najbolj pomembne oaze slovenščine po naših južnokoroških vaseh? Prepričan sem, da bi vsi trije zastopniki pritrdili, kot bi pritrdila tudi vsaka koroška Slovenka, vsak Slovenec, ki mu materinščina ni deseta briga.  

Zakaj imamo torej še tri zastopniške organizacije ali stranke, če smo si enotni, ko gre za tista »velika« vprašanja? Odgovora nimam. Tudi bralke in bralci Novic ga nimajo, kot je pokazal rezultat ankete, ki smo jo lani oktobra izvedli na profilu novice.at na Instagramu. Velika večina je glasovala za konec trojke in za ustanovitev ene skupne organizacije. Bodo vsi problemi rešeni, če bomo kot manjšina govorili z enim glasom? Ne vem. A morda je treba tu pa tam poskusiti kaj novega. Sanje so vendar še dovoljene.