Nacisti v plesni pozi in okamenelo zgodovinsko pojmovanje

Zgodovinar Oliver Rathkolb je o dunajskem trgu, poimenovanem po bivšem dunajskem županu Luegerju, in o tamkaj postavljenem kolosalnem spomeniku menil, da predstavlja »trn v mesu«, ki ga ne kaže odstraniti, ker sproža plodovite razprave o tem, kako prezentirati zgodovino. Takšno stališče si naravnost želi stalnega ogorčenja nad nepoučljivo miselnostjo, ki še danes sledi nasilnim ideologijam iz preteklosti.  Luegerjev spomenik predstavlja le enega v celi vrsti spomenikov v Avstrijii, ki že desetletja sprožajo politične in znanstvene razprave. Ti spomeniki slonijo na zamegljevanju zgodovinskih dejstev,  na omalovaževanju ali pa poveličevanju storilcev in posredujejo selektiven pogled na zgodovinsko dogajanje. Skratka: Vse polno sprenevedanja tam, kjer sta potrebni  in nenadomestljivi  historična natančnost in korektnost. 

Tudi spominska plošča na trgu celovške stolnice, na majhnem podstavku,  z obrabljenim in odbijajočem napisom, služi edinole cilju, ki ji je bil od vsega začetka zastavljen: obuja travme spričo v kamen vklesanega žrtvenega kulta, ki niti ne poskuša zatajiti preobračanja vloge storilca in žrtve, izziva nerazumljivo tresenje glav spričo scenarija ogroženosti, ki ga slika in ki v enem stavku združuje vse nemškonacionalne in nacistične mistifikacije.

Toda ta plošča je sprožila tudi diskusije in akcije, naletela je na odpor, tako da ima tudi razprava o njej že svojo lastno dolgoletno zgodovino. Če bo plošča ostala na trgu stolnice, bo še naprej izzivala diskusije, konfrontacije, intervencije in akcije.

Takšni v preteklost zazrti spomeniki z vklesanimi parolami, ki smo o njih mislili, da so premagane, pozivajo vse tiste, ki si želijo demokratičnega diskurza, k dejanju. Ponuja se jim široko polje dejavnosti: vzemimo samo kot primer vsakoletne antifašistične sprehode po Celovcu že od leta 2006 naprej.

Trditev, češ da ohranjevanje problematičnih spomenikov ne razburja duhov in da torej ni vzroka niti potrebe, da bi na široko o njih razpravljali, se je izkazala za zgrešeno. Lani je bil Luegerjev spomenik okrašen z napisom »sramota« (»Schande«), nekaj umetnikov je nato pozlatilo napis in pred spomenikom organiziralo »stražo sramote«, se mesto Dunaj ni odločilo razmisliti o resni rešitvi te zadeve. Tudi pogled v Ameriko kaže, da je problematičnim spomenikom že zdavnaj potekel čas. Gibanje Black Lives Matter je sprožilo globalno renesanso pospravljanja te vrste spomenikov. V Chikagu so pred letom dni po navodilu županje s podstavka odstranili kip Krištofa Kolumba. Mestna uprava v San Franciscu in še druge so sledile temu pimeru.

Kaj pa načrtuje mesto Celovec? 

Čas je za prenovo trga stolnice. Poslopje magistrata čaka prenove, cerkveni stolp je že obnovljen. Mestna uprava argumentira, da bi bilo treba prenoviti areal. Ampak kako? 

Mestna uprava in Cerkev se bosta morala odločiti: ali želita še naprej spregledovati neprekinjene nemškonacionalne in nacistične sledove v mestni podobi? Ali se želita še naprej prikupovati desnemu robu v naši družbi? Če je tako, predlagam, da namestita spominsko ploščo tudi za doktorja Sigberta Ramsauerja, ki je opravljal svoje posle kot zdravnik v koncentracijskem taborišču na Ljubelju in je po vojni prakticiral v poslopju s hotelom in pisarno koroškega Heimatdiensta tu v neposredni bližini spominske plošče. Iz svoje ordinacije je kot častni občan mesta užival pogled na trg stolnice. 

Lahko pa tudi priporočim betonsko ploščo za tiste koroške naciste, ki so med drugo svetovno vojno kot člani nacističnega aparata nasilja na oddelčnem sodišču jezuitske vojašnice tu na tem trgu obsojali dezerterje in borce odporniškega gibanja ter jih pogosto pošiljali v smrt.

Priporočam lahko tudi pozlatitev kipa v spomin Ernsta in Trude Lerch, ki sta v romantični pozi ovekovečena nedaleč od tod v dvorišču dvorca Ossiacherhof. Nikakor pa ne bi priporočala, da se na kip doda zapis, da je Ernst Lerch, ovekovečen v plesni pozi, prav tisti navdušeni nacist, »SS-Hauptsturmführer, Rasse- und Siedlungsführer«, bil soodgovoren za umor miljonov židov. Pisatelj Werner Kofler je temu zločincu posvetil svoje besedilo »Tanzcafe Treblinka«.

Kot vzorec za metamorfozo nacistov v »domovini zvestih koroških mož« se še posebej ponuja nedavno postavljena spominska plošča za Hansa Steinacherja. Toda pozor: takšni spomeniki bodo še naprej budili potrebo po konfrontaciji v njih utelešene zgodovinske manipulacije z zgodovinsko resnico; prebudili bodo potrebo, da na nacistični spominski kamen pripišejo besedo nacist, kakor se je to zgodilo z novo postavljenim spomenikom za Hansa Steinacherja v oktobru lanskega leta.

Ali pa želi prestolnica osvoboditi svoj javni prostor razvrednotenja zaradi izkrivljanja zgodovine? Ali bo Celovec poskrbel za sodoben, zgodovinsko korekten, politično jasen pristop in odnos do nacistične, antisemitske, protislovenske in nemškonacionalistične dediščine? Ali želi osvežiti svoj demokratični spomin? 

Če je to cilj mestne uprave in tudi Cerkve, bi kazalo na trgu poskrbeti za različne dostope do zgodovine, ki jih ne bo treba iz same lažnivosti več vklesati v kamen. Namesto tega se trg lahko preoblikuje v umetniški prostor upora, v prostor za literaturo. Ne pozabimo na pomen, ki ga ima literatura za prihodnje generacije. Spomnimo se Antona Haderlapa, Toneta Jelena, Andreja Kokota, Lipeja Kolenika, Florijana Lipuša, Valentina Polanška, Janka Messnerja, Karla Prušnika-Gašperja. Spomnimo se Marije Prušnik, Milene Gröblacher, Helene Kuhar, Maje Haderlap,  in še bi mogla naštevati.

Preoblikujmo trg stolnice v kraj, ki bo govoril o zgodovini Celovca v vsej svoji protislovnosti, pa tudi o njegovi volji do odpora. Pokažimo na obnovljenem trgu stolnice, da se je tudi na Koroškem konfrontacija z nacizmom odpovedala preobračanju vloge storilca in žrtve in da se ne opira več na protislovensko zamero in vzdušje. Celovec, ne proslavljaj le upora, bodi sam upor. Daj prostora znanosti, ne pa mistifikaciji in izkrivljanju zgodovine, daj prostora umetnosti, ne omejenosti, daj ga literaturi, ne manipulaciji.

O tem pač ne more biti dvoma: Ugled tega mesta in trga vse dotlej ne bo porasel, dokler bosta pod dominacijo spominskih vzorcev, ki se opirajo na razvrednotenje upora in  demokracije, na razvrednotenje človeka. 

Informacije o pobudi: https://www.memorial-mkk.at/

Pobuda Koroška/Kärnten gemeinsam erinnern · skupno ohranimo spomin vabi na prireditev pod geslom Svobodni! Befreit! Ein Fest dem Widerstand · Praznujmo upor, ki bo potekala 09. julija 2021. S prireditvijo na ploščadi pred celovško stolnico želi pobuda podkrepiti pozitiven pogled na osvoboditev izpod nacističnega režima.

»Die Initiative Koroška/Kärnten gemeinsam erinnern/skupno ohranimo spomin will eine neue, offene Erinnerungskultur fördern, die aktuell stark verkürzte historische Erzählung erweitern und Erinnerung(en) stärken, die Polarisierungen überwindet.  Widerstand ist nötig und wichtig. Der Domplatz soll ein Ort des Erinnerns und der Begegnung werden, an dem auch eine Erzäh-lung einen Platz findet, in der historischer Widerstand und gegenwärtiges zivilgesellschaftliches Handeln für Menschenrechte, Demokratie und soziale Gerechtigkeit eine positive Bedeutung erhält.«

Elisabeth Klatzer