»In Kärntner Sprache oder slowenischer Sprache«

Zelo razveseljiv za koroške Slovenke in Slovence je bil tudi letošnji izid pevskega tekmovanja ORF, saj so se vse »naše« skupine in tiste s slovenskim pečatom prebile v finale tekmovanja. Vokalna skupina Oktakord in Mešani pevski zbor Artphonica sta celo osvojila zlato. Super!

Ob začetku čudovitega finalnega koncerta sta poslušalce v skoraj povsem napolnjeni veliki dvorani celovškega Doma glasbe pozdravila moderatorja ORF. Razložila sta potek finala: vsak zbor se bo predstavil s sedemminutnim programom, ki ga lahko oblikuje po lastni želji. Edini pogoj je bil, kot je poudaril moderator, da mora vsak zbor zapeti po eno koroško pesem (Kärntnerlied), in to »entweder in Kärntner Sprache oder in slowenischer Sprache« (ali v koroškem ali v slovenskem jeziku). »Genau!« se je z njim strinjala tudi kolegica na odru. Ko sem slišal to izjavo, me je kar malo stisnilo – saj iz nje sledi, da slovenščina ni koroški jezik.

Prepričan sem, da ni šlo za namero, a kljub temu se na Koroškem tudi dandanes stalno dogajajo takšni in podobni »spodrsljaji«, kadar gre za drugi deželni jezik – slovenščino. Eden od razlogov, da se je moderatorju državnega medija pripetil ta majhen, a za pripadnike manjšine boleč spodrsljaj, je morda tudi ta, da v šoli verjetno ni slišal veliko o koroških Slovencih in njihovi zgodovini. Več govora je bilo morda o zmagi na plebiscitu ali o tem, da je koroška deželna vlada Slovencem pred plebiscitom obljubila, da bo podpirala njihov kulturni in gospodarski razvoj v enaki meri kot razvoj nemškogovorečih Korošcev – obljuba, ki pa ni bila kaj dosti vredna. Desetletja dolga sistematična diskriminacija slovenskega jezika v deželi je zapustila sledove, ki jih čutimo še danes.

V zadnjih letih se je marsikaj obrnilo na bolje, a na slovenščino se tudi danes prepogosto pozablja ali jo zanemarja – včasih iz nevednosti, včasih pa tudi zavestno. Da slovenščina ali vidna dvojezičnost tudi v letu 2025 še moti, so nas oktobra spomnile premazane dvojezične krajevne table v Pliberku in Železni Kapli. O popolni nevednosti glede tega poglavja koroške zgodovine pa priča tudi škandalozni policijski poseg pri Peršmanu, kraju spomina na nedolžne žrtve pokola. Očitno se bo treba še veliko učiti.