Dežela Koroška je medije 23. maja vabila na tiskovno konferenco na Zgornjo Belo. Tema je bil volk oz. začetek pašne sezone, polne izzivov. Spregovorili so deželni referent za kmetijstvo in lov Martin Gruber, Siegfried Huber, direktor Kmetijske zbornice Koroške, in Josef Obweger, predsednik združenja Almwirtschaft Kärnten.
Nad Zgornjo Belo/Obervellach na 1256 m nadmorske višine leži gostišče Himmelbauer, kjer je bila trenutno zadnja informacijska prireditev dežele Koroške na temo volka. Lokacija ni bila naključno izbrana, saj imajo največ težav z volkom ravno pašne skupnosti zahodne Koroške, v Zgornjedravski dolini, v dolini Mele in na Zilji. Zadnja poročila o poklanih ovcah pa prihajajo tudi iz Roža iz občine Sele.
Martin Gruber je v Zgornji Beli povedal, da je lani volk na Koroškem pokončal 123 domačih živali (predvsem ovac), letos, ko se je pašna sezona šele dobro začela, pa je volk v dolini Mele pokončal že 35 glav živine. Na koroških pašnikih, teh je okoli 1800, se letno pase okoli 63.000 glav živine. To pomeni, da je bil lani volk odgovoren za pet odstokov poginov pašne živine na Koroškem, dežela pa pričakuje, da bo ta odstotek letos še višji.
Po besedah Gruberja zato, ker poleg že obstoječih volkov na Koroškem (lani je dežela ocenila, da jih je okoli deset) sem prihajajo volkovi samotarji iz Slovenije in Italije. V tem kontek-stu predstavniki dežele, pa tudi kmetje, ki se ukvarjajo s planinsko pašo, opozarjajo na škodo, ki nastaja, in na trpljenje kmetov ter njihove živine. Po njihovem prepričanju na Koroškem ni ogrožen volk, ampak pašništvo. Po besedah Siegfrieda Huberja pa je v nevarnosti tudi turizem oz. turisti, ki bi se znašli v nevarnosti v primeru varovanja čred s pastirskimi psi na planinah, zato se dežela njihovi uporabi odpoveduje, kakor tudi širši uporabi in šolanju pastirjev. Tudi biokmet Josef Obweger iz združenja Almwirtschaft Kärnten je prepričan, da je sobivanje z volkom za kmete nemogoče.
Koga ščiti deželna uredba o odstrelu volka?
Kot smo poročali (Novice 2022, št. 7), je lansko leto dežela preučila možnost zaščite čred na okoli 1800 pašnikih in prišla do sklepa, da je zaščita čred na vseh teh pašnikih z zaščitnimi ogradami ali pastirskimi psi neizvedljiva in stroškovno neupravičena. Kot odgovor na vse pogostejše napade volka na pašno živino je dežela pripravila Uredbo o volku, ki je začela veljati letos februarja.
Uredba opredeljuje pogoje za odstrel volka, ki je v Evropi strogo zaščitena vrsta, k strogi zaščiti volka se je s podpisom Aarhuške konvencije obvezala tudi Avstrija. Če se volk na 200 m približa naselju in se kljub večkratnemu odvračanju ne da odgnati, je po tretjem neuspešnem poskusu odvračanja na Koroškem dovoljen odstrel. Enako pri volku, ki dokazano v enem mesecu raztrga več kot 20 ovac. Zaenkrat na Koroškem kljub že nekaj izdanim odlokom o odstrelu ni bil uplenjen še noben volk. Dežela Koroška bo po napovedih deželnega referenta Gruberja in predsednika Kmetijske zbornice Huberja skupaj s koalicijo alpskih držav pri Evropski komisiji poskušala doseči znižanje statusa varstva volka. Po njunih besedah ocene kažejo, da v Evropi živi okoli 20.000 volkov, zaradi česar ne moremo govoriti, da je njegov obstoj ogrožen, sta poudarila.
Na očitek, da omenjena koroška uredba ne ščiti ne ovac ne volka, v Zgornji Beli Martin Gruber ni odgovoril, je pa kot njen bistveni dosežek podčrtal enostavnejšo pot do odstrela. Kljub temu da med Gruberja in koroške kmete po njegovih besedah »ne gre niti list papirja«, bi kmetje na Koroškem za zaščito čred na planinah lahko od deželne vlade upravičeno pričakovali kaj več kot papir oz. uredbo o odstrelu volka. S to je morda zadoščeno potrebi po izravnalni pravičnosti z ubojem hudodelca, kaj več pa ne.
Raztrgane ovce pod Košuto
Zadnje poročilo o poklani živini se nanaša na napad na ovce v občini Sele. Tam se je na planini Mrzli log paslo 31 ovac Otta Pörtscha, preden je v noči od sobote (28. maj) na nedeljo napadel plenilec, verjetno volk, čeprav je tudi medved pod Košuto reden gost. Osem ovac je bilo raztrganih, osem jih je napad preživelo, preostalih pa zaenkrat še niso našli, je povedal Otto Pörtsch. V ponedeljek je kraj napada obiskal izvedenec dežele, genetske preiskave bodo pokazale, ali je bil na delu volk. Na planini Mrzli log se poleg drobnice Otta Pörtscha pase tudi živina Dovjakovih in Furjanovih. Ovce so bile v času napada na prostem na planini, brez ograde, psa ali pastirja. Na vprašanje, kako dežela oz. njena uredba o volku pomaga njegovi živini, Otto odgovarja, da denar (med 80 in 100 evri izplačane odškodnine) ne pokrije vseh stroškov, na uredbo o volku pa gleda kot na metanje peska v oči. Prepričan je, da bi do odstrela plenilca moralo priti po napadu na prvo ovco, in ne šele, ko jih je 20 raztrganih.
