V sredo, 27. aprila, je bila v Šmihelu pri Pliberku otvoritev tako imenovane Njive zemljanov. Pri tej gre za 2000 kvadratnih metrov veliko polje, kar je obdelovalna površina, ki jo ima na voljo posamezen zemljan.
Šmihel Dejansko se ta površina obdelovalne zemlje, ki je na voljo vsakemu zemljanu, razlikuje od države do države. Recimo v Avstriji na posameznika pride skoraj toliko obdelovalne površine, v Švici je posamezniku na voljo okoli 800 kvadratnih metrov, prebivalec Kitajske pa ima na voljo okoli 1000 kvadratnih metrov obdelovalne površine. Do številke 2000 kvadratnih metrov pridemo, če vse obdelovalne površine na zemlji delimo s številom zemljanov. In ker to število narašča, bo v prihodnosti posameznemu zemljanu na voljo še manjša površina za kmetovanje.
Kljub temu pa je temeljno sporočilo Njive zemljanov to, da je na planetu dovolj hrane za vse. Vsaka celina (razen Antarktike seveda) namreč pridela več hrane, kot pa jo porabi, tudi Afrika. Drugo temeljno spročilo projekta Njiva zemljanov pa je, da ima vsak grižljaj svoje mesto. Štefan Merkač, glavni biolog društva Njiva zemljanov v Šmihelu pri Pliberku to drugo malce kriptično sporočilo razume tako, da »se je pri vsakem grižljaju, ki ga damo v usta, treba zavedati, da so sestavine za ta obrok tudi nekje zrasle«. Za pico s salamo je recimo potrebna dvakrat večja površina obdelovalne zemlje kot pa za vegetarijansko pico. Kot pravi Merkač, je »vsako živilo vezano na določeno površino, nekje je moralo zrasti in nekdo ga je moral negovati, kar je seveda povezano z rabo energije«.
Njiva zemljanov
Njiva zemljanov je učni, izobraževalni in osveščevalni projekt, leta 2018 razvit v Nemčiji, trenutno pa ga izvajajo v trinajstih državah. Na Njivi zemljanov mora rasti vse, kar potrebujemo in kar daje zemlja: kruh, riž, krompir, sadje, zelenjava, olje, sladkor in podobno, pa tudi vsa krma za živali, katerih meso, mleko in jajca jemo, bombaž za oblačila, tobak za kadilce, bioplin ali biodizel za transport in ogrevanje ter druge obnovljive surovine za industrijo. Gre za konkreten prikaz statističnega povprečja količin in vrst poljščin, ki se na globalni ravni v enem letu pridelajo na planetu Zemlja. Sopobudnik projekta Njiva zemljanov, nemški ekolog in nekdanji politik Zelenih v EU parlamentu Benedikt Haerlin je bil 26. aprila gost v prostorih občinskega urada tržne občine Šmihel.
Njiva zemljanov – novo društvo in učno polje v Šmihelu
V Šmihelu se je več posameznikov in društev povezalo v novoustanovljeno društvo Njiva zemljanov. Društvo vodi Elke Obertautsch, združuje pa ekološke kmetice in kmete, vrtnarice in vrtnarje, vzgojiteljice in vzgojitelje, podjetnice in podjetnike, šolarke in šolarje, znanstvenice in znanstvenike, pa tudi najrazličnejše izobraževalne ustanove in pobude, med katerimi naj omenimo zelo dejavno ljudsko šolo Šmihel z ravnateljem Danilom Katzom (podpredsednik društva) in Klimatsko zavezništvo Koroške (Klimabündnis Kärnten, vodi Christian Salmhofer). Njiva zemljanov v Šmihelu je v bližini kolodvora – med kolodvorom in hribom Katarina na desnem robu ceste iz Šmihela v Črgoviče. Društvo vabi k sodelovanju vsakogar, ki želi skupinsko, ekološko in trajnostno kmetovati.
Na večer pred otvoritvijo njihove 2500 kvadratnih metrov velike Njive zemljanov je v do konca polnih prostorih občinskega urada koncept Njive zemljanov predstavljal njen sopobudnik, nemški ekolog Benedikt Haerlin od organizacije Zukunftsstiftung Landwirtschaft s sedežem v Berlinu. Kako pa običajno okoli 2000 kvadratnih metrov veliko zemljišče pravzaprav postane Njiva zemljanov? »S tem, da se na njem prideluje tako, da ljudje razumejo, kako se kmetuje in kaj se prideluje na Zemlji.«
Po besedah Benedikta Haerlina se uspeh Njive zemljanov ne meri po donosu žetve, ampak po tem, da »ima čim več ljudi, ki si jo ogleda, ‘aha’ doživetje«.
Njiva zemljanov v Šmihelu, prva v Avstriji, se v nekaterih pomembnih detajlih razlikuje od doslej realiziranih njiv zemljanov v drugih državah, najprej po »minimundus« varianti njive zemljanov. Na njej je na 200 kvadratnih metrih zastopano statistično povprečje količin in vrst poljščin, ki se na globalni ravni v enem letu pridelajo na planetu Zemlja. To pomeni, da polovico površine omenjene minimundus njive zasedajo samo štiri vrste poljščin, pšenica, koruza, riž in soja. Zelenjava recimo raste na borih petih odstokih površine, saj je prav takšen delež zelenjave med vsemi poljščinami, ki se v enem letu pridelajo na Zemlji.
Njiva zemljanov v Šmihelu poleg te miniaturne demonstracije globalnega povprečja razporeditve poljščin vsebuje ribnik, prostor za druženje in prireditve, kotiček za gojenje gob, čebelje panje, zelišča, zelenjavo, labirint, ribnik, grmovnice in sadno drevje, npr. jablane, kutine, češplje in pravi kostanj. V ekološko pridelavo poljščin pod Katarino je vključenih okoli 30 oseb, če ne štejemo šolarjev in otrok iz vrtcev, ki so in bodo tudi v prihodnosti redni gostje šmihelske Njive zemljanov. To zemljišče je bilo v preteklosti neškropljeni travnik v cerkveni lasti, društvo pa ga ima dolgoročno v najemu.
Dodatne informacije o šmihelskem društvu in njegovem poslanstvu najdete na www.njivazemljanov.at. Priporočamo pa tudi obisk spletne strani www.2000m2.eu.
