Suša na Koroškem: Je pričakovani dež prišel prepozno?

Škoda zaradi suše, ki jo povzročajo podnebne spremembe, se je v zadnjih letih močno povečala, pove Hubert Gernig, direktor zavarovalnice Österreichische Hagelversicherung na Koroškem. »Medtem ko se je v osemdesetih letih v Avstriji suša pojavila približno vsakih deset let, danes doživljamo velike sušne dogodke skoraj vsako drugo leto. Samo v zadnjih desetih letih je v avstrijskem kmetijstvu zaradi suše nastala škoda v višini približno 1,3 milijarde evrov. Poleg tega zaradi posledic podnebnih sprememb prihaja do vse večje ogroženosti nacionalne prehranske varnosti zaradi izpadov pridelka,« pravi Gernig.

Trenutno je na Koroškem zavarovanih proti suši, pa tudi proti toči, poplavam, zmrzali in drugim naravnim ujmam približno 90 odstotkov kmetijskih površin, kar pomeni, da je vsaj del škode na zavarovanih kmetijah pokrit.

V okraju Velikovec je bilo po podatkih Österreichische Hagelversicherung med 21. majem in 1. junijem 90 % manj dežja kot običajno v tem obdobju. Zaradi tega je pričakovati izpad pridelka koruze, soje, prosa, krompirja in na travnikih. Kot primer navajajo Globasnico, kjer je bilo letos med 25. majem in 5. julijem kar 85 % manj padavin kot v primerjalnem obdobju zadnjih desetih let. Bo prišlo tudi do popolnih izgub zaradi suše? »Zimski ječmen in zimska pšenica sta sušo zelo dobro prestala, saj je bil razvoj vegetacije v času suše že zaključen. Ob izredno velikem pomanjkanju padavin je lahko oblikovanje zrn nekoliko slabše, predvsem pri zimski pšenici. V določenih območjih lahko pride do popolnega izpada pridelka pri koruzi in soji – dokončna ocena pa bo mogoča šele tik pred žetvijo septembra,« pojasnjuje Gernig. Med 80 in 120 evrov na leto stane zavarovanje enega hektarja koruze proti toči in suši, stroški pridelave enega hektarja konvencionalne koruze znašajo med 1100 in 1200 evrov. Zavarovalnica pri koruzi poravna največ do 1900 evrov, dodaja Gernig. 

Ali opažajo v zadnjih letih pogostejše pojave sušnih obdobij ali neurij s točo?

Gernig: »V osemdesetih letih sta se v desetih letih zgodili dve sušni katastrofi. Zdaj se suša pojavlja že vsako drugo leto. Predvsem se povečuje število vročinskih dni. Letos je bilo od maja do konca junija že več kot 20 vročinskih dni.« Ali po mnenju Gerniga obstajajo poljščine, ki jih na južnem Koroškem v prihodnosti ne bo več mogoče gojiti?

»To je težko vprašanje, vendar če bodo padavine v ključnih fazah rasti kultur izostale, potem tudi najboljše sorte, odporne na sušni stres, ne bodo več pomagale. Kulture z veliko potrebo po vodi – kot so na primer travniki – bodo vse bolj prizadete. Možno je, da bosta eden ali celo dva odkosa v rastni sezoni izpadla.«

Ali se bodo prispevki za zavarovalnice zaradi pogostejših pojavov sušnih obdobij ali toč iz leta v leto zvišali?

»Trenutno to skušamo preprečiti tako, da je čim več površin zavarovanih, da se tveganje razdeli na čim več ljudi. Potenciala je še predvsem pri travnikih, ki jih ima zavarovane le vsak drugi kmet,« pravi Gernig. V zadnjih letih je Österreichische Hagelversicherung koroškim kmetom poravnala škodo zaradi suše v letih 2024 (10 mio €) in 2022 (15 mio €), v letih 2021 in 2023 pa škode zaradi suše ni bilo. Ocene letošnje škode zaradi suše Gernig trenutno še ne more dati, zagotovo pa bo škoda precejšnja.