V prostorih šentpetrskega »kvoštra« pri Šentjakobu v Rožu je v soboto, 6. novembra 2021, potekal čezmejni strokovni posvet o čebelarstvu oz. o nadzoru nad čebelnjakom. Udeležila sta se ga tudi predsednica Koroške čebelarske zveze Elisabeth Thurner in Boštjan Noč, predsednik Slovenske čebelarske zveze.
Uvodoma je predsednica KIS Marinka Mader-Tschertou pozdravila vse navzoče in besedo predala Janku Pečniku, ki je posvet pripravil skupaj s KIS in ga tudi vodil. Na začetku je spomnil na koroškega čebelarja in duhovnika Janeza Sum-perja iz Loč pri Šentilju, ki je iznašel skočidolski panj in napisal prvi sodobni slovenski učbenik za čebelarje »Slovenski bučelarček«. Skočidolski panj je nakladni. Po Sumperjevih opisih je Pečnik izdelal primerek skočidolskega panja, ki danes stoji v čebelarskem muzeju v Radovljici. En primerek pa je bil na ogled tudi na sobotnem posvetu.
Pečnik je naštel številne zasluge predsednika Slovenske čebelarske zveze Boštjana Noča za čebelarstvo, na primer podvojitev EU-sredstev za čebelarstvo, predlog za ustanovitev Evropske čebelarske zveze, prav posebno pa za razglasitev Svetovnega dneva čebel Združenih narodov leta 2017. Zahvalil se je, da je v počastitev tega dne Čebelarska zveza slovenskim koroškim čebelarjem podarila čebelnjak, ki zdaj stoji v Šentpetru. Enak čebelnjak stoji med drugim v New Yorku, Vatikanu, Pragi, Berlinu itd. Vsega skupaj jih je po svetu že nad trideset.
»Čebele potrebujemo vsi,« je dejal predsednik Noč in poudaril, da Slovenija v svetu upravičeno uživa sloves čebelarske države in čebelam prijazne družbe. Čebelnjak državam podarjamo, da poudarjamo pomen čebel. Izrazil je željo, da bi se koroški slovenski čebelarji naročili na strokovno glasilo »Slovenski čebelar«.
Predsednica Koroške čebelarske zveze Elisabeth Thurner je dejala, da je Slovenija Koroški v mnogočem zgled, ker »živijo posnemanja vredno čebelarsko kulturo in se od njih lahko mnogo naučimo«.
Oba, Thurner in Noč želita tudi poglobitev prekomejnega sodelovanja med čebelarji, Pečnik pa je to misel dopolnil s predlogom za skupne strokovne prireditve in srečanja.
Beeconn nadzoruje čebelnjak
Osrednja tematika posveta je bila predstavitev mobilne naprave Beeconn za daljinski nadzor čebelnjaka. Izumitelj Jože Smrkolj, dolgoletni čebelar in prijatelj Čebelarskega društva Šmihel, jo je predstavil sam. En izvod je podaril Višji šoli v Šentpetru.
Naprava Beeconn je univerzalna in primerna za ljubiteljskega in poklicnega čebelarja in deluje brezžično na razdaljo do 5 kilometrov. Napaja se z baterijami ali majhnim sončnim kolektorjem.Vse podatke v določenem intervalu pošilja na čebelarjev računalnik (PC) ali mobilni telefon. Beeconn ima na primer vgrajeno tehtnico, vremensko postajo z merilcem vetra in ultravioličnega sevanja, kamero z daljinskim upravljanjem za sledenje obnašanja čebel, senzorje za merjenje temperature in zvočne podobe v panju in za določanje časa pred rojenjem. Beeconn je zložljiva naprava, upravljalni jeziki pa so slovenščina, nemščina in angleščina. Na predlog predsednika Noča so v Sloveniji občine čebelarskim društvom podarile po en komplet Beeconna, kar je izraz javnega priznanja delu, ki ga čebelarji opravljajo.
Na posvetu je beseda stekla tudi o vključevanju mladine v čebelarske vrste, o izdaji brošure o pomembnih slovenskih koroških čebelarjih ter o pripravah za (morda prekomejni) Svetovni dan čebel 2022 in za stoletnico ustanovitve Čebelarskega društva Šmihel. VŠ Šentpeter pa bi lahko bila središče slovenskega koroškega čebelarstva. Veliko zanimanja je sprožil mobilni medeni paviljon, izum slovenskih čebelarjev in edini te vrste na svetu.
Posveta so se udeležili številni koroški čebelarji, ravnateljica Višje šole Marija Olip in njen predhodnik Štefan Schelander.
