Delo gorskih kmetov pokriva interese celotne družbe, je pa veliko preslabo honorirano. SJK je vložila celo vrsto predlogov za izboljšanje položaja kmetov in podeželja.  

Na občnem zboru Kmetijske zbornice, 30. aprila, je SJK vložila predlog, v katerem zahteva od ministrice za kmetijstvo, da se naj vlada prizadeva za podvojitev odškodnin za gorske kmete.

SJK je argumentirala, da so nadomestilna plačila zelo pomembna za ohranjanje gospodarjenja, kulturne krajine in alpskih pašnikov, biotske raznovrstnosti, poselitve in obrambe pred naravnimi nevarnostmi. Na prikrajšanem območju gorski kmetje največ prispevajo h kmetijski pridelavi in s tem k ohranjanju kulturne krajine. Na mnogih področjih so te subvencije prvi pogoj za vzdrževanje trajnostnega koriščenja zemljišč in zagotavljanje od družbe želenih storitev. Veliko kmetov v gorskih predelih danes živi na eksistenčni meji. 

Občine naj z dvotretjinsko večino same odločajo o namembah

V naslednjem predlogu je SJK reagirala na novi deželni zakon o prostorskem urejanju, ki po oceni SJK onemogoča, da bi ljudje ostali doma v obrobnih krajih, kot so to npr. Kapelške grape ali občine, kot so to Sele.  Na predlog F. J. Smrtnika naj bi občine v novem koroškem zakonu o urejanju prostora dobile pravico, da samo-stojno odločajo o posameznih namembah  z dvotretjinsko večino. Smrtnik: »Če občine ne bodo dobile možnosti samostojno odločati o tem, kje se lahko gradi, potem se bodo ljudje po vrsti odseljevali, ker enostavno ne bomo dobili več možnosti po grapah graditi svojih domov in nihče ne bo ostal doma. 

Gorski kmetje ohranjajo podobo občin in gorskih krajev. SJK je predlagala, da naj kmetje za to  dobijo tudi boljše odškodnine, ker je to v širšem interesu družbe. (Slika je iz Sel.) 

Volk in medved, davki 

Maria-Mader Tscherteu je pripravila predlog, v katerem  zahteva SJK ustanovitev čezmejne delovne skupine, ki bi se ukvarjala s temo zveri, kot so to volkovi in medvedje, ki povzročajo predvsem v Karavankah veliko škode. 
Olajšave pričakuje SJK za kmete tudi pri nakupu SUV avtomobilov, ki naj bi bili pri nakupu izvzeti iz povišanja davkov in je vložila predlog, v katerem glede tega poziva  finančnega ministra Blümla. 

Covid-19 plačila hitreje izplačati 

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov je občnemu zboru predložila za sklepanje tudi predlog, v katerem kmetje pozivajo odgovorno ministrico za kmetijstvo, naj hitreje obračuna investicijsko premijo COVID19 za kmetijske obrate. Številne vloge, oddane do konca februarja, namreč še vedno niso odobrene in jih zato ni mogoče obračunati.

SJK gre motivirana v novembrske kmetijske volitve

V splošni kmetijski razpravi je Marijan Čik menil, da bo treba v prihodnje od deželne in zvezne politike odločneje zahtevati olajšave za kmetijstvo, sicer nas bo iz dneva v dan manj.  Čik je dejal, da bodo kmetje morali v prihodnje ostreje nastopati in odločneje zahtevati odpravo krivic. Čik: »Napol mlačnih argumentov nihče ne sliši, treba je udariti po mizi.«

F. J. Smrtnik je poročal iz svojih 12-letnih izkušenj kot župan, v katerih deželna politika ni naredila veliko za razvoj podeželja in obrobnih krajev. Smrtnik: »Novi zakon o prostorskem načrtovanju je tak tipičen primer. SPÖ ga hvali, ÖVP in Bauernbund pa se hvalita, da sta za nekaj velikih kmetov v ravnini dosegla olajšave. Gorski in obrobni kraji pa bodo kmalu popolnoma neposeljeni, ker mladina ne bo dobila več dovoljenj za gradnjo domačij v domačem kraju.«

Kar pa zadeva ceno lesa, je Smrtnik menil, da je trenutno zadovoljiva, saj znaša okoli 100,- za kubični meter. Iz izkušenj pa vemo, da bo takoj spet padla. Zato je predlagal obvezno fiksno osnovno ceno pri 90 evrih. 
Zelo bogat vsebinski nastop svetnikov SJK je zaokrožil Štefan Domej z ugotovitvijo, da je SJK garant za dosledno zastopstvo interesov kmetic in kmetov ter v vedno večji meri tudi lastnikov poljedelskih površin in podeželja na Južnem Koroškem.