Okrogla miza KIS »Kmetijstvo, Mercosur in skupna evropska kmetijska politika.«: Kmetje kritični do EU in ukrepov za zaščito narave

Vsi so mnenja, da je kmetijstvo ujeto med nacionalno zakonodajo, prostim trgom in pretiranimi družbenimi željami, kot so to zahteve po obnovitvi narave. Kako naj kmet v teh pogojih ekonomsko preživi? 

Branko Tomažič, doma iz Vipave, je bil v Državni svet izvoljen kot predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in je mnenja, da bodo birokracija in neizpolnjivi zakoni EU uničili kmetijstvo v Sloveniji. »Če so po oceni EU krave krive za visoke emisije ogljikovega dioksida, potem moram res dvomiti o zdravi pameti.« Kmetijstvo v Sloveniji pa ogrožajo tudi nepregledna birokracija in stalni novi predpisi, nad katerimi kmetje obupavajo. Sem spada še frustracija zaradi grozečega trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in trgovinskim blokom Mercosur, ki ga slovenski kmetje odklanjajo, slovenska vlada in zeleni pa ga zagovarjajo. 

Zelo ostro je obsodil kmetijsko politiko EU poslanec F. J. Smrtnik, ki vidi predvsem veliko krivde pri zelenih, ki stalno zahtevajo zaostritve, kar kmete spravlja ob eksistenco. »Resnica je ta, da kmetijstvo ne ogroža narave, na Koroškem imamo 30 % več gozdov kot pred 30 leti, sprememba klime pa je nekaj navad­nega, Pasterca svojčas ni bila ledenik, temveč pašnik s pastirji. Pretiravanje zelenovarstvenikov pa spravlja kmetije ob eksistenco. Smrtnik: »V Avstriji vodi ÖVP 50 let kmetijsko politiko in se mora resno vprašati, kam je spravila kmete«.

Svetnik SJK Marijan Čik je dejal, da imajo kmetje v Sloveniji in v Avstriji enake izzive in probleme, vedno več nesmiselnih predpisov – kot npr. renaturacija – resno ogrožajo kmetijstvo. Kiritično je Čik ocenil delovanje Zelenih.

Svetnik Stefan Domej vidi velik problem v tem, da se po vaseh vse koncentrira samo še na dva, tri kmete, s tem umirajo kmečke družine, vaške tradicije in vaško življenje in s tem tudi slovenščina na vaseh. Šole in gostilne zapirajo, mladina  se odseljuje. Vse to je posledica zgrešene politike EU, ki podpira hektarje namesto obstoj kmečkih družin. 

Svetnik Franc Baumgartner vidi podobno – primer Karavank kaže, da so za EU pomembni samo veleposestniki, mali kmetje pa nimajo deloma niti osnovnih pogojev za obdelovanje svojih gozdov.

Direktor KZ Hanzi Mikl je v celoti načelno soglašal s kritiko predgovornikov in ugotovil, da se podnebje dejansko spreminja, na njegovih njivah so jagode vedno prej zrele, vsaj en teden prej: Mikl: »To povzroča družba in proti temu je treba nekaj narediti. Seveda pa ne more za vse biti samo kmet, temveč predvsem industrija.«