Med 7. in 11. novembrom 2022 je bila delegacija Koroške kmetijske in gozdarske zbornice, ki jo je vodil zbornični predsednik Siegfried Huber, na delovnem obisku v prestolnici Evropske unije v Bruslju ter na Nizozemskem.
Zbornični svetniki in svetnice, med njimi tudi svetnica in svetnika Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) DI Marinka Mader-Tschertou, DI Štefan Domej in Franc Jožef Smrtnik, so srečali zastopnike Sveta Evrope, evropskega parlamenta ter Komisije EU, jih seznanjali s stanjem v deželi in jih soočali s perečimi težavami, na primer z volkom, ter s tem povezanimi zahtevami za zaščito in ohranitev regionalnega kmetijstva v spremenjenih okoliščinah. Humbertu Delgadu Rosi, vodji odbora za biološko pestrost pri Komisiji EU, so predali soglasno sprejeto zbornično resolucijo o volku, v kateri zahtevajo, da naj bi Koroška, podobno kot Švedska, bila volka prosta cona. Poudarili so, da bi to bilo tudi v smislu alpske konvencije o zaščiti življenjskih okoliščin prebivalstva ter ravnotežja med ekologijo in ekonomijo.
Alpsko konvencijo je podpisalo osem držav z območja Alp, tudi Avstrija, v načrtih in pred-logih bruseljskih strokovnih štabov pa očitno ne igra tiste pomembne vloge, kot si to želijo njene sopodpisnice. To potrjuje pojav volka in njegov vpliv na planšarstvo ter rejo drobnice, pa ne samo nje, saj je zelo prizadel rejce in razburil družbo. Švedska je v zadevi volka, ki da ogroža obstoj severnega jelena in gospodarjenje z njim, sprejela zelo stroge ukrepe. Volka, ki po strogih smernicah FFH (smernice o habitatih favne in flore) velja za strogo zaščiteno živalsko vrsto, je podredila obstoju severnega jelena in ohranitvi gospodarjenja z njim. Resolucija Koroške kmetijske zbornice v bistvu vsebuje zahtevo, da bi naj doslej strogo zaščiten volk, ki dejansko ni več ogrožena živalska vrsta, bil izvzet iz zaščitnih predpisov FFH smernic in posredno postal lovna divjad z jasno določeno lovno in nelovno dobo. In kar velja na Švedskem, naj bi bilo možno tudi na Koroškem, so poudarjali koroški gostje. Zbornična svetnica Marinka Mader-Tschertou je po pogovoru na Komisiji menila, da pristojni vodja odbora za biološko pestrost očitno ni bil najbolje seznanjen s problematiko, s katero ga je skušala seznaniti koroška zbornična delegacija, saj je položaj na Koroškem mešal s tistim v Romuniji. To pa tudi pomeni, da bo za doseganje namena resolucije potrebno še precej informacijske dejavnosti. V Evropskem parlamentu sta delegacijo sprejela slovenski poslanec Evropskega parlamenta in bivši kmetijski minister Republike Slovenije France Bogovič ter njegov južnotirolski kolega Herbert Dorf-mann, ki je podpredsednik odbora za kmetijstvo in podeželski razvoj. Dorfmann je zbornici obljubil podporo pri uveljavitvi resolucije o volku.
Pomemben sogovornik delegacije je bil Andrä Rupprechter, bivši avstrijski kmetijski minister in vodja posebnega odbora za kmetijstvo pri Evropskem svetu. Koroški zbornični svetniki in svetnice so v svoj delovni obisk vključili tudi ogled mlečne kmetije na Nizozemskem, kjer se najavljajo dramatični premiki in spremembe v kmetijstvu. Tako naj bi ukinili več tisoč kmetij. Jedro celotne problematike so škarje med izredno intenzivnim nizozemskim kmetijstvom na eni strani in rastočimi ekološkimi težavami na drugi. Tej problematiki se zelo dejavno posveča agrarna univerza v Wageningu.
