Inženir gozdarstva Marian Tomažej iz Strpne Vasi je v petek, 16. junija, v Selah predaval na temo Gozd in podnebne spremembe. Tomažej pravi, da naši predniki s sajenjem smrek niso naredili nič napačnega, vseeno pa današnji izzivi zahtevajo drugačen pristop.
Kot pravi Marian Tomažej, je Dobrova ime dobila po dobu, vrsti hrasta, ki ga je v današnji Dobrovi skoraj povsem izpodrinila (zasajena) smreka. Smreke imajo na Koroškem še vedno veliko večino, z okoli 60 odstotki zastopanosti med vsemi drevesnimi vrstami, a se zaradi škode, ki jo na smrekah povzročajo lubadarji, ta delež zmanjšuje. Za smreko dolgo ne pride nič, poleg smreke so med najbolj zastopanimi drevesnimi vrstami na Koroškem bukev, bor in macesen. Hkrati pa je smreka tisto drevo, ki ga bo najteže nadomestiti, pravi strokovni sodelavec Koroške kmetijske zbornice za področje gozdarstva v okrajih Velikovec in Volšperk: »Smreka je najboljše drevo, kar smo ga kdajkoli imeli in kar ga imamo. In sicer zato, ker je les uporaben praktično za vse, skoraj ni drevesne vrste, ki se lahko primerja s smreko. Smreke je zelo lahko vzgajati, saj skoraj ničesar ne moreš narediti narobe.« Po drugi strani smreke zbolevajo zaradi lubadarjev, na Koroškem največ škode povzročita dve vrsti lubadarja (bakreni lubadar in osmerozobi smrekov lubadar ali pisar) od okoli desetih prisotnih v naravi. »To je prvi problem smreke, drugi je temperatura. Dvig temperature spremlja upad količine padavin in več vetra, kar vse deluje proti smreki. Če povprečna letna temperatura naraste nad 10,5 stopinje, je vseeno, koliko je padavin, smreka te zvišane temperature ne prenese več.«
Razpršitev tveganja namesto stave na eno vrsto
Nekoč so kmetje v gozdu pod hrasti, dobi in bori grabili listje, kosili steljo ter sekali mlade veje za hrano živine. Tudi gozdne paše, ki so jo nekoč prakticirali na Koroškem, skoraj ni več. Ko se kmetje nehali v gozdu kositi steljo, so začeli sistematično saditi smreke, ki odlično uspevajo tudi na kislih tleh in ne potrebujejo veliko svetlobe. »Ne moremo reči, da so s tem naši predniki naredili kaj napačnega, saj je bilo sajenje smreke za tisti čas smiselno.« Kot pravi Tomažej, se s klimatskimi spremembami za kmete zmanjšuje možnost zaslužka od gospodarjenja z gozdom. Kot današnje vodilo pri pogozdovanju zagovarja razpršitev tveganja na več drevesnih vrst namesto stave na eno samo.
