
Med glavnimi temami so svetniki sprejeli več pomembnih predlogov Skupnosti Južnokoroških kmetic in kmetov, SJK.
Osrednji med njimi je poziv zveznemu ministru za kmetijstvo Norbertu Totschnigu, naj okrepi podporne ukrepe za rejo krav dojilj v gorskih območjih. V zadnjem desetletju je število teh kmetij strmo upadlo, predvsem po ukinitvi premije leta 2015, zaradi česar je izginilo več kot 5.000 kmetij. Delež krav dojilj se je od leta 2014 do 2023 zmanjšal za tretjino, upad pa se nadaljuje z okoli 8.000 manj živalmi letno. Zbornični svetniki SJK zato zahtevajo ciljno usmerjeno podporo za te kmetije v novem programskem obdobju skupne kmetijske politike, saj je njihova dejavnost ključna za ohranjanje kulturne krajine in trajnostno kmetijstvo.
Drugi poudarek razprave, ki ga je sprožila SJK, je bil namenjen digitalni neenakosti pri črpanju sredstev iz sklada za gozdarstvo (Waldfond) in vlaganju odškodninskih zahtevkov zaradi škode po divjadi in zvereh. Obvezna spletna oddaja vlog mnogim starejšim kmetom in lastnikom gozdov povzroča težave. Zbornični svetniki zato zahtevajo, da zbornica zagotovi obvezno pomoč pri oddaji vlog, da bi vsi imeli enak dostop do teh sredstev.
V razpravi je precej odmeval tudi dvig prispevkov za socialno zavarovanje kmetov za 7,3 % v letu 2026. Posebej bodo prizadete kmetije, ki prispevke plačujejo po pavšalni osnovi. SJK poziva predsedstvo in skupščino Kmetijske zbornice, naj od zvezne vlade zahteva umik zvišanja. Dodatna finančna obremenitev ob visoki inflaciji namreč ogroža obstoj številnih manjših kmetij.
Zbornični svetniki SJK so z občnim zborom sklenili mandatno obdobje z jasnim sporočilom: Koroško kmetijstvo in gozdarstvo potrebujeta več podpore – finančne, razvojne in politične, saj lahko le z usmerjenimi ukrepi ostaneta pomemben temelj podeželja. MMT
Iz rubrike Kmetijstvo preberite tudi