Direktor Kmetijske zbornice Hanzi Mikl je odšel v pokoj »V 15 letih smo veliko dosegli, ostaja pa grenkoba glede slovenščine«

Zbornica je bila 28. marca 2025 nabito polna, ko se je poslovil v pokoj Hanzi Mikl (65) v zasluženo penzijo. 15 let je bil direktor in službo izvajal s srcem in pametjo. Prišla sta oba predsednika deželnega zbora Reinhard Rohr in Andreas Scherwitzl, namestnik deželnega glavarja Martin Gruber, celovški župan Christian Scheider, vrsta poslancev, vse frakcije s svetniki kmetijske zbornice, Zdravko Inzko, vsi svetniki SJK Marjan Čik, F. J. Smrtnik, Stefan Domej in Franc Baumgartner, nastavljenci in vodje oddelkov Kmetijske zbornice, nekdanji predsednik Walfried Wutscher, ki je Mikla izbral in nastavil pred 15 leti. Nastavitev je Wutscher leta 2010 izpeljal proti močnemu odporu v Bauernbundu, kjer nekateri nikakor niso želeli koroškega Slovenca na vrhu uprave. Wutscher: »Odpor je bil velik in moral sem vložiti vso svojo politično in osebno moč, da so Mikla tedaj potrdili.« 

Hanzi Mikl je v skoraj polurnem dvojezičnem govoru analiziral svoje 15-letno delovanje, v katerih je veliko uspelo, zbornica stoji na zdravih gospodarskih temeljih, svetovalne službe delajo optimalno v zadovoljstvo kmetov. Cen kmetijskih produktov pa žal zbornica ne dela, pravi Mikl, ki je bodril k inovacijam im ofenzivnemu pristopu do kmetovanja. 

Ob doseženih ciljih pa so ostajale tudi vrzeli, posebno z narodnostnega vidika. Mikl je dejal, da slovenski kmet še do danes ni enakopraven v Koroški kmetijski zbornici.

Mikl: »Malo sem že žalosten, da ni uspelo v pravi meri upoštevati pravice koroških Slovencev. Je pač tako, da dosti ljudi še ni politično tako zrelih, da bi malo naprej razmislili, da bi upoštevali koroške Slovence, ki so že stoletja na Koroškem. To je grenka stvar, ki ostane v mojih mislih, ker dejansko tudi to, kar sem želel spremeniti, niso dovolili. Na primer, želel sem, da bi okrajno zbornico v Velikovcu vodila dvojezična oseba. To so preprečili s trostrankarskim paktom, ki žal še vedno obstaja v zbornici, ko gre za slovensko narodno skupnost.«

Ali npr. tudi ni bilo mogoče ugoditi predlogu SJK za dvojezična odlikovanja ob predaji kmetij. »Zakaj ni mogoče slovenskemu kmetu za življenjsko delo dati odlikovanja v slovenščini – če so tudi rodovi Slovencev pred njim vodili kmetijo! Tega ne razumem in mislim, da je krivica.« Tudi v časopisu Käntner Bauer ni uspelo uveljaviti slovenščine – »to je trda deska, v katero je treba vrtati naprej«, pravi Mikl, ki je poudaril en napredek, da od januarja 2024 deluje pod streho Kmetijske zbornice svetovalna služba za slovensko govoreče kmetice in kmete, ki jo vodi Marinka Mader-Tschertou.

V imenu SJK je govoril Stefan Domej, ki je leta 1988 z Miklom ustanovil KIS – Kmečko izobraževalno skupnost. Po študiju agronomije je bila Miklova prva služba kot civilnik prav pri KIS. V imenu Zbornice se je zahvalil in hvalil Mikla Siegfried Huber, v imenu FPÖ kmetov Roman Linder, v imenu zbornice kmetijskih delavcev pa predsednik Harald Sucher. Direktor Kmetijske zbornice Slovenije Martin Mavsar pa je predal posebno odlikovanje.

Hanzi Mikl je veliko prispeval pri ustanavljanju Kmetijske zbornice v Sloveniji in je dobil nekakšen status »zunanjega ministra« koroške zbornice.

Poslovilno slovesnost sta glasbeno olepšala Tonč Feinig & Band ter ansambel kmetijske zbornice z Ernestom Gröblacherjem, nekdanjim direktorjem zbornice.