Po zveznih deželah Tirolska in Salzburg je tudi Koroška letos sprejela odlok o izrednem odstrelu vsakega volka, ki dokazano v enem mesecu pokolje več kot 20 glav živine. Zaradi teh odlokov o odstrelu strogo zaščitene živalske vrste se Avstriji obeta tožba Evropske komisije.
Zaradi odlokov o odstelu tako imenovanih »volkov škodljivcev« (v originalu Schadwolf) v zveznih deželah Tirolska in Salzburg je Evropska komisija na podlagi anonimne prijave 21. decembra 2021 poslala 13 vprašanj avstrijski zvezni vladi. Gre za obvezno poizvedbo pred sprožitvijo postopka proti Avstriji zaradi kršenja pogodbenih obveznosti, ta postopek je po besedah biologa Kurta Kotrschala samo še »vprašanje časa«. Odstrel volka direktiva FFH predvideva samo pod točno določenimi pogoji, med katerimi je poleg stanja volčje populacije potrebno upoštevati tudi zaščito čred. Šele če lahko govorimo o ugod-nem stanju populacije volka, visoki stopnji zaščite čred in če kljub temu prihaja do škode zaradi volka, je po direktivi FFH odstrel upravičen. Dežela Koroška v argumentaciji v odloku o odstrelu volka sledi zgledu tirolske in salzburške deželne vlade, in to v odstavku, kjer je govora o tem, da na okoli 1800 planinskih pašnikih »zaščitnih ukrepov za črede ni mogoče ne izvajati ne razumno pričakovati«. Do te ugotovitve je prišla delovna skupina s člani iz vseh zveznih dežel. Kriteriji, ki jih je izdelala, pravijo, da na planini ni mogoče postavljati zaščitnih ograj, če ima 15 odstotkov terena naklon, ki presega 40 stopinj in če 15 odstokov ograje poteka po gozdu. Martin Gruber, deželni referent za kmetijstvo, o odloku o odstrelu volka pravi, da je bil ta sprejet z namenom »jasnega signala planinskim kmetom, da s tem problemom ne bodo ostali sami, da želimo ohraniti tradicionalno planinsko pašo na Koroškem«.
20.000 volkov v Evropi
Trenutno si v Evropski uniji okoli 20 tisoč volkov deli življenjski prostor s 450 milijoni ljudi. Človek je volka v Avstriji, kakor tudi v večini srednje Evrope, iztrebil v 19. stoletju, nazadnje na Štajerskem, kjer je bil leta 1882 ustreljen zadnji prosto živeči volk. Okoli leta 1980 so se volkovi iz sosednjih držav (Češke, Nemčije, Italije, Slovenije) vrnili najprej v Zgornjo Avstrijo, nato pa so se pojavili tudi na Tirolskem, Salzburškem, Predarlškem, v Nižji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem. Prva prijava škode zaradi volka v zadnjih sto letih na Koroškem sega v leto 2000 (436 evrov), lani pa so odškodnine za domače živali, ki jih je raztrgal volk, na Koroškem znašale okoli 54 tisoč evrov.
In kako je z varstvom živine med planinsko pašo na Koroškem? Na okoli 1800 pašnikih se pase govedo, drobnica in konji 3667 kmetij, ki so se leta 2021 na Koroškem ukvarjale s planinsko pašo. Pri pašnih združenjih pastir ali pastirji (z ovčarskimi psi ali brez) spremljajo do 1000-glavo čredo več lastnikov na planino in z njo preživijo poletje do jesenske vrnitve v dolino. Manjše črede oziroma manjši rejci pa živino, običajno do 50 glav, spomladi ali zgodaj poleti odženejo na planino, kjer se živad sama pase, jeseni pa jo pridejo spet iskat. Na večini od okoli 1800 koroških planin se brez zaščite pasejo manjše črede. V Avstriji je, vsaj na papirju, več kot 7000 pastirjev, samo na Koroškem več kot 600. Teoretično bi se lahko na tretjini vseh koroških planin živina pasla s pastirji.
Evropska komisija (EK) v poizvedbi pred sprožitvijo postopka zaradi kršenja pogodbenih obveznosti med drugim ugotavlja, da Avstrija ni namenila nobenega naravovarstvenega območja Natura 2000 varstvu volkov. In to kljub temu, da je celotna Avstrija »naravno naselitveno območje« volkov, kjer je bila ta vrsta razširjena pred iztrebljenjem v 19. stoletju. Komisija je pod drobnogled vzela salzburški in tirolski odlok o odstrelu volkov, ki mu je, kot rečeno v argumetaciji, sledila tudi koroška deželna vlada. Posebej se je EK spotaknila na dejstvu, da ti odloki o odstrelu temeljijo na »pavšalni ugotovitvi, da na določenih območjih ukrepi za varovanje čred niso izvedljivi, zaradi česar škoda, ki jo volkovi povzročijo nezavarovani pašni živini, ob pomanjkanju zadovoljujočih rešitev, upravičuje izjemo po 16. členu 1. odstavka direktive FFH«. Ta izjema v praksi pomeni odstrel volka. Komisija v naslednjem odstavku podvomi v to, da na planinskih pašnikih ni mogoče najti nobene druge rešitve kot odstrel. »Na vsak način je za Komisijo jasno, da Avstrija ni podvzela vseh možnih ukrepov za preprečevanje napadov volkov na živino med planinsko pašo.« Evropska komisija pogreša predvsem ponovno uvedbo pastirjev, poleg tega pa kritizira dejstvo, da»komisiji do danes ni znan noben napor pristojnih uradov oziroma političnih odločevalcev, da bi se tako stanje v prihodnosti popravilo«. Na podlagi skopih podatkov o stanju volkov v Avstriji tudi ni mogoče kar tako sklepati, da načrtovani odstrel volkov »ne bo poslabšal stanja populacije«.
Koroška deželna vlada oziroma oddelek 10 za to pismo Evropske komisije ve, a se po njihovem razumevanju tiče predvsem dežel Salzburška in Tirolska, ker v pismu Koroška ni omenjena. Isti oddelek tudi pravi, da pri Koroški deželni vladi doslej ni bilo smernic glede subvencij za zaščito čred. Trenutno dežela dela na teh smernicah za subvencije za zaščito pred škodo, ki nastaja zaradi celoletno zaščitenih živalskih vrst, predvsem velikih plenilcev.
Avstrija zamuja s konkretnimi ukrepi za zaščito
Volk (Canis lupus) je v večini evropskih držav, tudi v Avstriji, strogo zaščitena živalska vrsta, ki jo varuje vrsta mednarodnih sporazumov, od Bernske konvencije iz leta 1979 do Direktive o flori, fauni in habitatih Evropske unije iz leta 1992 (v nadaljevanju direktiva FFH). V direktivi FFH je v Dodatku IV volk opredeljen kot strogo zaščitena živalska vrsta, države članice Evropske unije pa so se z omenjeno direktivo zavezale tudi k vzpostavitvi habitatov za ogrožene vrste, zajetih v naravovarstvena območja Natura 2000. Pri Naturi 2000 gre za med seboj povezano mrežo čezmejnih varstvenih območij. Avstrija do danes ni nobenega območja Natura 2000 namenila varovanju volčje populacije, niti opušöenega vojaškega vadbišča Allentsteig v Nižji Avstriji, kjer je od leta 2016 prisoten volčji trop. Zadnje ocene o prisotnosti volka v Avstriji govorijo o okoli 50 volkovih, pri čemer je na Koroškem v lanskem letu genetsko potrjenih 11 volkov. Na Koroškem so območja Natura 2000 namenjena varstvu ogroženih vrst hroščev, polžev, močvirij in bukovih gozdov.
