To nedeljo so volitve v kmetijsko zbornico, med kandidati frakcije SJK je tudi nekaj mlajših kmetic in kmetov. Vprašali smo jih, kakšni so izzivi kmetijstva in kako razvijajo svoje kmetije v časih negotovosti in sprememb.
kmetiji Pisernik/Mlinar, Čirkovče
Kdo ste?
Ime mi je Kerstin Trattnig, stara sem 24 let in živim v Čirkovčah.
Ali se preživljate izključno s kmetijstvom?
Če ne, s čim se še ukvarjate?
Ne, poleg dela na kmetiji hodim še v službo, po poklicu sem računovodkinja.
S čim se ukvarjate doma na kmetiji?
Opišite svoj delovni vsakdan na kmetiji.
Imamo gorsko kmetijo s kravami dojiljami.
Pogoji za kmetovanje niso enostavni.
Zakaj kljub temu hočete kmetovati?
Že kot mlado dekle me je kmetijstvo zelo zanimalo. Čeprav nisem dorasla na kmetiji, je v meni že vselej bila želja, da bi nekoč vodila kmetijo. Zato sem se odločila za šolanje na višji kmečki šoli Pitzelstätten. Ob šolanju sem se dokončno odločila za kmečki poklic. Kmetice in kmetje niso le producenti živil in živalske krme, ampak s svojim delom skrbijo za lep podeželski prostor, ki je lahko tudi kraj oddiha in rekreacije za vse ljudi.
Kaj so največji izzivi za mladega kmeta?
Kaj bi svetovali mlademu kmetu/kmetici, ki prevzame kmetijo?
Mladi kmetje ne morejo kmetovati popolnoma enako kakor prejšnja generacija. To, kar je še pred leti dobro funkcioniralo in preživljalo celo družino, danes ne zadostuje več. Hleve je treba pregraditi in racionalizirati. Kmetijo je treba omejiti na eno ali dve smeri, potrebne pa so visoke investicije. Mnenja sem, da služba 24/7 danes ni želja mladega človeka. Nekateri kmetje delajo 60 do 70 ur na teden. Dejstvo pa je, da je zaslužek ponavadi višji, če hodiš v službo, kjer si po 40 urah prost. Kot mlad kmet moraš delati s strastjo, za kmetijo pa je pomemben tudi pameten koncept.
Mladim svetujem, naj dobro premislijo, v katero smer bodo kmetijo usmerili. Ni se treba sramovati, če kdaj potrebuješ pomoč, nasvet lahko dobiš tudi od drugih kmetov in zanimivo je spoznavanje njihovega načina dela. Kot kmet si samostojen podjetnik. Ne delaš samo z rokami, temveč tudi z glavo. Znati je treba kalkulirati in načrtovati. Biti kmet vsebuje veliko poklicev: si rokodelec, električar, živinozdravnik, arhitekt, mehanik, producent živil …
kmetija Unič, Bistrica na Zilji
Kdo ste?
Ime mi je Andrej Lado Druml, star sem 20 let, sem bivši nordijski kombinatorec in jeseni sem začel s študijem na Tehniški univerzi (TU) na Dunaju. Če imam kaj prostega časa, grem zelo rad delat v gozd.
Ali se preživljate izključno s kmetijstvom?
Če ne, s čim se še ukvarjate?
Oče in mama imata majhen hotel/gostišče in če imava z očetom kaj časa, greva delat v gozd.
S čim se ukvarjate doma na kmetiji?
Opišite svoj delovni vsakdan na kmetiji.
Naš vsakdan je zelo odvisen od tega, kaj je treba narediti. Če greva z očetom v gozd, se začne dan precej zgodaj in na koncu dneva si utrujen in lačen. Ko delamo v gostinstvu, telesno ni tako naporno, vendar je treba, da si zelo zbran pri delu, velikokrat so tudi stresne situacije.
Pogoji za kmetovanje niso enostavni.
Zakaj kljub temu hočete kmetovati?
Mislim, da skoraj noben kmet ne dela samo za zaslužek, temveč tudi in včasih predvsem iz spoštovanja in odgovornosti do narave. Zaradi tega tudi kmetice in kmetje upajo, da se bodo pogoji zboljšali in da bo kmečko delo v družbi končno bolj cenjeno, kajti vsi radi živimo v intaktni naravi.
Kaj so največji izzivi za mladega kmeta?
Kaj bi svetovali mlademu kmetu/kmetici, ki prevzame kmetijo?
Največji izziv za mladega kmeta je prav gotovo, kako preživeti negostovost razvoja v kmetijstvu. Storjeno delo mora biti tudi plačano in nagrajeno. Če pogledamo cene za mleko, mlečne produkte ali meso in mesne produkte in če pomislimo na celoten delovni proces do končnega produkta, ki ga damo potem na mizo, se marsikdo vpraša, čemu ta muka, če denar lahko tudi laže zaslužimo. Tukaj mislim seveda tudi na gorske kmetije. V vsakem poklicu so izzivi, vendar je biti kmet danes še poseben izziv. Zato nikakor ne smejo manjkati ponos, spoštovanje, odgovornost ter potrpežljivost in velikokrat tudi bojevitost.
