September je mesec, ko tudi po koroških poljih pobirajo krompir ali po domače čompe, hrušče ali repica. V Šmihelu pri Pliberku je društvo Petzenland-Peca tej pomembni rastlini posvetilo praznik repice, ki bo to nedeljo, 1. oktobra.

Črgoviče Minulo sredo smo obiskali kmeta in kmetico Fritza in Elisabeth Flödl, ki skupaj z otrokoma Isidorjem (13) in Ferdinandom (11) v Črgovičah pod goro svete Katarine živita in delata na lastni ekološki kmetiji. Fritz Flödl (57) se je ravno vrnil s polja, stopi s traktorja in pripoveduje, da doma že od 50. let minulega stoletja pridelujejo krompir. Ta je postal glavni pridelek kmetije družine Flödl, ki ima 44 hektarjev polj in 30 hektarjev gozda. Zakaj sta se osredotočila prav na krompir? »Ker je simpatična rastlina in pomembno osnovno živilo. Daje mi dober občutek, da lahko proizvajam živilo za našo regijo,« navdušeno pove Elisabeth. Zakaj vodita kmetijo ekološko, torej brez umetnih gnojil ali kemije? »Po rojstvu najinih otrok sva se leta 2014 odločila za ekološko kmetovanje, ker nisva želela, da bi otroka prišla v stik s sredstvi za zaščito rastlin,« razlaga kmetica Elisabeth Flödl (51), ki je doraščala v Gospe Sveti. Flödlovi imajo vsako leto do šest hektarjev krompirja, ta površina pa malo niha, odvisno od povpraševanja strank. Na poljih raste 6-8 različnih sort, ki so zrele v različnih mesecih, razlaga Elisabeth: »Prve lahko poberemo že sredi junija, zadnje pa zdaj septembra.« Flödlovi na enem hektarju pridelajo okoli 18 ton krompirja, po sortiranju od tega ostane 15 ton. Konvencionalni kmetje v dobrem letu na isti površini pridelajo do trikrat večjo količino krompirja. Izzivov pri pridelavi je precej veliko, veliko je bolezni in škodljivcev. Pridelovalcem krompirja delajo velike težave struna (Draht­wurm), koloradski hrošč (Kartoffelkäfer) in krompirjeva plesen (Kraut- und Knollenfäule). Učinkovito sredstvo proti koloradskemu hrošču je kolobarjenje. To pomeni, da bo na polju, kjer je letos rastel krompir, v naslednjih petih letih raslo nekaj drugega. »Glavni škodljivec je trenutno struna, ki predvsem v času suše najde vlago v krompirju in ga tako vidno uniči, videti je črne pikice. Prave dokončne rešitve ali sredstva za ta problem nimamo, tudi konvencionalni kmetje ne,« razmišlja Fritz Flödl.

Pridelava krompirja na ekološki kmetiji je zaradi ekstremnih vremenskih razmer vse bolj zapletena. Krompir je rastlina, ki ima rada uravnoteženo podnebje. Elisabeth skrbi razvoj vremena, v zadnjih letih je krompir družine Flödl trpel zaradi ekstremne vročine, suš ali pa je bilo preveč dežja, tako kot letos. Kako se bo podnebje po mnenju Fritza in Elisabeth razvilo naprej? Bosta njuna sinova Isidor in Ferdinand tudi še lahko pridelovala krompir v Črgovičah? Elisabeth: »Odkrito povedano, na to vprašanje zdaj nimam odgovora. Ne vemo, če bo krompir zaradi klimatskih sprememb lahko še sploh ostal glavni posevek v srednji Evropi.« Družina Flödl večino krompirja proda v lastni kmečki trgovini na dvorišču kmetije v Črgovičah. Trgovina je odprta, stranke si lahko same izberejo izdelke, denar pa položijo v košaro. Trgovina je priljubljena, tudi v času našega pogovora je prišlo več strank po »repico«. Prodajajo jo še v trgovinah Zadruge in neposredno gostilničarjem. Flödlove lahko srečate tudi na prazniku repice v Šmihelu. Fritz Flödl: »Je priljubljen praznik, najlepši v Šmihelu, kjer predstavljamo še druge pridelke z naše kmetije: sončnično olje, česen, čebulo in druge dobrote.« Pokusili pa boste lahko tudi žganje, pridelano iz Flödlovega krompirja.