Letos so po dolgih letih organizatorji pliberškega jormaka na frajungi namesto s Stöcklovo medico nazdravili z Breznikovim pivom. Predstavljamo vam pivovarja Gerharda Primožiča-Breznika, ki stoji za edinim v občini Pliberk proizvedenim pivom na jormaku.

Gerhard bo pivovarski mojster tako dolgo, dokler bo zmogel splezati v precejalni sod. Foto: Blanka Kroflič

Gerhard Primožič-Breznik je domačin iz Pliberka, rojen leta 1960. Študiral je matematiko, a je študij opustil med delom v Kampu Breznik pri Zablaškem jezeru, ki mu nemško govoreči rečejo Turnersee. Tam je tudi kot 17-letni mladenič spoznal svojo bodočo ženo, pred dvema letoma umrlo Christo Breznik. Skupaj z ženo sta dolga leta vodila omenjeni kamp, ki ga Gerhard vodi še danes. 

Pivovarja je izbral družinski svet

Michael Kolesnik med odstranjevanjem pene iz precejalnika; Foto: Blanka Kroflič

Leta 1991 je nehala delovati pivovarna Sorgendorf, katere začetki segajo v leto 1603. Pri Breznikovih so si nekaj let po zaprtju pivovarne Sorgendorf rekli, zakaj pa ne bi spet varili piva, saj je nekoč, še preden so gostišče prevzeli Breznikovi, tam delovala pivovarna »kamenega« piva. Na Štajerskem, v mestu Brück an der Mur so našli starejše bakrene kotle s prostornino dvakrat po 300 litrov. Nato je svet družine za glavnega pivovarja določil Gerharda. Ljubitelj piva se prevzemu funkcije ni preveč upiral. Informacije in znanje je pridobil od starejših pivovarjev, na začetku sta mu ob strani stala Gilbert Moser, dolgoletni pivovar pri Puntigamerju, in nekdanji pivovarski mojster Gerhard Forstner, poleg tega se je Primožič-Breznik poglabljal v študij literature o pivu. 

Brez dobre vode ni dobrega piva

Brez pokušine ne gre. Foto: Blanka Kroflič

Začetne težave s čiščenjem in sterilizacijo so bile kmalu premagane, danes Gerhard skoraj isto količino časa kot samemu postopku varjenja nameni čiščenju. »Želeli smo pivo za vsak dan, ki bi ga tudi sami radi pili,« se spominja izhodišča. Da so dosegli to točko, so pretekla štiri leta številnih optimizacij procesa proizvodnje. »Glavna težava na začetku je bila voda iz pliberškega vodovoda, ki je bila tedaj še klorirana in tega priokusa po kloru nikakor nismo mogli spraviti iz piva, saj se med procesom še okrepi.« Zato se je Gerhard s cisterno vozil po vodo k izviroma na Blatu in Bistrici. Trda, mineralnih usedlin polna voda iz omenjenih zajetij ni najbolj primerna za pivo, a jim je pri Brezniku iz nje vseeno uspelo zvariti prvo pivo, s katerim so bili zadovoljni. »Voda je pri pivu zelo pomembna in vsa ta mistika, povezana z njo, nas je zelo zanimala,« pravi. Danes uporabljajo vodo iz pliberškega vodovoda, saj bakterij v njej občinsko vodno podjetje ne uničuje več s klorom, ampak s pomočjo ultravijoličnih žarkov. Pivovarna Breznik je od leta 2013 v kleti hotela oz. gostišča Breznik. Breznikovo pivo začne Gerhard Primožič-Breznik tam variti ob sredah ob sedmih zjutraj, po 11 urah je delo s sladko-grenko tekočino, v kateri sta ječmen (slad) in hmelj (grenka nota), končano in se doda kvas. Ta sproži proces fermentacije, ki je zaključen po treh tednih. Tako v kleti pri Brezniku vedno znova nastane 1000 litrov piva. 

Kaj najraje pije pivovar?

Gerharda bo najverjetneje nasledil Michael Kolesnik. Foto: Blanka Kroflič

Pivo, ki ga pivovarna Breznik že 16 let vari za jormak, še v grobem zgleduje po receptu iz Sorgendorfa. Gerhard Primožič-Breznik najpogosteje pije svetli ležak, »lager«, posebej rad si privošči tudi kak Pale Ale štajerske pivovarne Bewog. Njenega ustanovitelja in glavnega pivovarja Vasjo Golarja iz Gornje Radgone Gerhard ceni kot »najbolj kreativnega pivovarja v Avstriji«, z njim in pivovarjem Georgom Moserjem ter vinarjem Manuelom Ploderjem so se pred štirimi leti povezali v konzorcij Culture Collective. Konzorcij treh Štajercev in enega Korošca se posveča ustvarjanju slabo poznanih, posebnih vrst piva, kot je recimo kislo belgijsko pivo Gueuze, celotno ponudbo konzorcija lahko preverite na www.mosa.beer. Tudi zaradi sodelovanja in prijateljstva z Vasjo Golarjem danes Gerhard Primožič-Breznik obžaluje, da se ni naučil slovenskega jezika. 

Svetlo Breznikovo pivo; Foto: Blanka Kroflič