Koroški jormaški Amor: Par sva postala na jormaku

Bernhard Komar: Prvo srečanje je bilo bolj bežno, potem je še malo trajalo, par pa sva postala na pliberškem jormaku. Takrat je vse »pasalo«.

Martina Komar: Doma sem z Bistrice pri Pliberku, moj mož Bernhard pa z Ženeškega jezera. Je gasilec, zato ni čudno, da sva se spoznala na gasilski veselici pred 15 leti. Ko se je nasmejal, mi je bil takoj všeč. Zdel se mi je prijazen, šarmanten, pa tudi smešen. 

Bernhard Komar: Leta 2015 sva začela graditi hišo, v katero sva se vselila že leto pozneje. Pred leti sem med počitnicami delal kot praktikant na gradbiščih, tako da mi gradnja ni bila povsem tuja. Veliko časa sva investirala v iskanje in kontaktiranje podjetij.

Martina Komar: To je bila stresna faza, na srečo sva imela precej pomoči. Poročila pa sva se pred petimi leti.

Martina Komar: Pravzaprav ni bilo nobenega posebnega razloga. Vedela sva, da se želiva poročiti. Potem pa sem postala noseča in sva se odločila, da bomo skupaj praznovali moj 30. rojstni dan in najino poroko. Ker sem bila že noseča, je bila civilna poroka v malo manjšem krogu, in sicer 31. decembra 2018, poleti pa smo praznovali cerkveno poroko in Igorjev krst. Igorju je sledil še Florian.

Bernhard Komar: Ja, zdaj je boljša. Martina je po poroki postala bolj sproščena. Sicer pa je bilo prej lepo in je še vedno.

Martina Komar: Poroka zvezo ojača. Po več letih se že tako dobro poznava, da se včasih le spogledava in že veva, kaj drugi misli.

Bernhard Komar: To spada k družinskemu življenju, je pa tudi del tradicije. Pa poroka sama, torej praznovanje je nekaj lepega. Od poroke naprej imamo vsi isti priimek.

Martina Komar: Družinski jezik je nemščina, z otrokoma pa jaz govorim slovensko, Bernhard pa nemško. Bernhard in njegova družina kar dobro razumejo slovensko, tako da vse funkcionira. Zanimivo je, da je Igor sprva odklanjal slovenščino, zdaj pa že govori oba jezika. Imamo pa srečo, da je tudi naša soseska dvojezična, tako da otroka živita dvojezičnost tudi zunaj doma.

Bernhard Komar: Vzgojo si deliva. Na srečo delam v bližini, z dela se vrnem okoli pol petih, tako da je zvečer še dosti časa za otroke. 

Martina Komar: Pomembno se nama zdi, da sta otroka prisrčna, poštena in olikana, predvsem pa, da imata veselje do življenja. 

Bernhard Komar: Pravzaprav sva velike cilje že dosegla. Zdaj je najpomembnejša vzgoja otrok, sicer pa si želimo še malo uživati. Pozimi radi smučamo, radi se družimo s prijatelji ali gremo na kakšen festival. Življenje se razvija korak za korakom. Daleč v prihodnost ne načrtujem, izkušnje pa so mi pokazale, da so spremembe prinesle dobre stvari, tako v poklicnem kot v zasebnem življenju.