Jeseni 2018 je na Dunaju odprl Slovenski bilingvalni vrtec, ki je deloval v okviru zasebnega vrtca Schmetterling na Heumarktu. Minuli teden so starši dobili sporočilo, da od dneva dopisa naprej ne bo več slovenskega težišča. O vzrokih smo se pogovarjali s starši in slovensko vzgojiteljico v vrtcu Natalijo Svetina.

Natalija Svetina je vodja Iniciative za slovenski vrtec in hkrati slovenska vzgojiteljica v vrtcu. Pravi, da so manjkajoča finančna sredstva vzrok za ukinitev slovenske skupine v zasebnem vrtcu Schmetterling: »Investirali smo dosti več, kot smo dobili, počasi je malo kapljalo.« Pravi, da je bil prvotni cilj vsekakor ustanovitev lastnega dvojezičnega vrtca. Po štirih letih in pol prizadevanja in mnogih pogovorih pa še ni konkretnega projekta – načrtovan projekt je ostal v začetni fazi.

Natalija Svetina (Foto: Slovenski bilingvalni vrtec)

V pismu staršem upravitelj, društvo Schmetterling, navaja, da je sofinanciranje s strani slovenskih zastopniških organizacij (»slowenische Interessensvertretungen«) bilo kratkoročno ustavljeno oz. prikrajšano. Delovanje slovenske skupine sta podprla Urad za slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani in Urad zveznega kanclerja na Dunaju s skupno vsoto malo več kot 9.000 evrov. Kot smo izvedeli, se vsota sofinanciranja v zadnjem letu ni zmanjšala, tako zaenkrat ni dokaza, da bi se kratkoročno glede sofinanciranja kaj spremenilo.

Dejstvo pa je, da z 9.000 evri ni veliko manevrskega prostora. Slovenska vzgojiteljica Svetina je bila nazadnje zaposlena v majhnem obsegu (geringfügig), delala torej 10 ur na teden kot slovenska vzgojiteljica v vrtcu. Nastavljena pa ni bila pri društvu Schmetterling, temveč pri društvu Slovenski bilingvalni vrtec. Zaradi podražitev se je Svetina poklicno na novo orientirala. Za slovensko skupino so iskali nadomestilo, pravi Svetina, za 10 ur pač nihče noče priti, poudarja in dodaja, da je več kandidatov odklonilo.

(Foto: Slovenski bilingvalni vrtec)

Cilj pri ustanovitvi Slovenskega bilingvalnega vrtca je bil, da bi zaposlili osebo na polovičen delovni čas, a nikoli niso dobili zaprošenih sredstev. Samo prvo leto, pravi, je delala na polovičen delovni čas. »Na začetku smo mnogo plačali iz lastnega žepa, torej jaz in moj mož, saj smo mislili, da bo stvar stekla in da bomo čez čas dobili več finančnih sredstev ali pa prostore.« Sprva je Svetina bila petkrat na teden v vrtcu, nazadnje pa samo še dvakrat na teden dopoldne pri skupini za otroke do tretjega leta, popoldne pa z otroki od tretjega leta naprej.

Trenutno je v slovensko skupino prijavljenih sedem otrok. Vzrok za relativno nizko število pa je gotovo tudi dejstvo, da morajo starši za celodnevno oskrbo z jedjo v zasebnem vrtcu Schmetterling plačati 310 evrov, medtem ko so javni vrtci na Dunaju brezplačni in starši plačajo samo jed v višini 72,33 € mesečno. Za slovensko oskrbo staršem ni bilo treba dodatno plačati. Cena zasebnega vrtca je odbila še posebej koroške Slovence, ugotavlja Svetina, medtem ko so bili starši iz Slovenije navajeni plačati višje prispevke za vrtec. Sprva je društvo celo sofinanciralo stroške za oskrbo v vrtcu – »takrat je bilo veliko več prijav,« pravi.

(Foto: Slovenski bilingvalni vrtec)

Zasebni vrtec Schmetterling ima na Dunaju 23 skupin na štirih lokacijah. Tudi Martina Fuchs iz uprave vrtca Schmetterling potrjuje ukinitev slovenske ponudbe v vrtcu. Dodaja pa, da naj bi nekateri starši že navezali stike s slovenskim veleposlaništvom na Dunaju, da bi le še nekako prišlo do rešitve.

Eden od prizadetih staršev je Tomaž Kassl, ki ima že dve leti sina v edinem vrtcu na Dunaju s slovensko ponudbo. Kassl obžaluje, da je od upravitelja vrtca izvedel za spremembo, ne pa od Iniciative za slovenski vrtec, ki je nositelj Slovenskega bilingvalnega vrtca na Dunaju. Razjezilo pa ga je tudi, da so starši tako kratkoročno izvedeli za spremembo: »Od danes na jutri smo izvedeli, da je konec. Ostaja grenak priokus, saj ne vemo, kako naprej.« Kassl vidi dosti zanimanja za slovensko predšolsko vzgojo na Dunaju: »Zanimanje je veliko, potenciala pa je tudi dosti.« Kje so zdaj bile težave za ukinitev slovenske ponudbe, ne ve točno, v ukinitvi pa vidi priložnost, da bi zdaj morda res prišlo do ustanovitve dvojezičnega vrtca na Dunaju. Za zdaj se je odločil, da bo otroka pustil v vrtcu Schmetterling, saj se je tam že vživel.

Metka Wakounig je hčerko, ko je ta bila februarja 2021 stara dva meseca, vpisala na čakalno listo za vrtec Schmetterling na Heumarktu prav zaradi slovenske ponudbe. Hčerka od letošnjega septembra obiskuje vrtec. Ko je Wakounig začetek septembra vprašala, kako je s slovenščino v vrtcu, so ji odgovorni v vrtcu povedali, da bo prišla nova pedagoginja v skupino in da bo vse šlo naprej kot sicer, minuli teden pa je dobila dopis, da slovenske ponudbe sploh ne bo več v vrtcu. »Otroka smo tam prijavili samo zaradi slovenščine,« pravi Wakounig in dodaja: »Drugače bi si lahko izbrali bližji vrtec z enako ponudbo (brez slovenščine, op.).« Zdaj je za Wakounig pot trikrat daljša, mesta v bližjem vrtcu pa ne dobi več. Tudi sicer bi se odločila za zasebni vrtec, saj so, kot pravi, javni vrtci na Dunaju prepolni. Družini zdaj nastajajo dodatni stroški tudi zaradi tega, ker se vrtec Schmetterling giblje v najvišjem cenovnem segmentu. Kot Kassla pa tudi Wakounig zelo moti, da je za spremembo izvedela tako pozno, saj bi mesec ali dva prej za starše bilo vse laže. »Iščemo bližji vrtec, a je vse polno in ne vem, kako bomo naprej,« zaključuje.