Novela zakona o vzgoji in varstvu otrok, ki je bila sprejeta 2. februarja, naj bi bila mejnik oz. eden največjih reformnih korakov na področju predšolske vzgoje in varstva otrok na Koroškem.
Novela zakona določa spremembe v predšolski vzgoji, t. i. elementarni pedagogiki: odpiralni čas bo prilagojen zahtevam moderne družbe, vzgoja in oskrba otrok bo za starše brezplačna, delovni pogoji in plačilo za zaposleno osebje pa bodo privlačnejši. V skupinah bo po letu 2028 največ 20 otrok, torej pet manj kot doslej, oskrbovali pa jih bosta dve strokovno usposobljeni osebi. Tako bo za vsakega otroka na Koroškem zagotovljeno predšolsko izobraževanje oz. varstvo, kar naj bi razbremenilo družine in staršem omogočilo lažje usklajevanje njihovega delovnika z institucionalno oskrbo otrok. Novi zakon o vzgoji in varstvu otrok začne veljati z vrtčevskim letom 23/24, predvideva pa tudi nekajletno prehodno obdobje.
Kje ostajajo nerešena vprašanja?
Novica o prenovljenem zakonu je zagotovo navdušila tako starše otrok, ki potrebujejo institucionalno oskrbo malčkov, kot tudi osebje, ki je že leta opozarjalo na neustrezne delovne pogoje in slabo plačilo zahtevnega vzgojnega dela. Ker je na Koroškem kar nekaj privatnih vrtcev, ki nudijo oskrbo tudi v slovenskem jeziku, se poraja vprašanje, kje za dvojezične vrtce ostajajo nerešena vprašanja.
Nadja Kramer, koordinatorka Delovne skupnosti zasebnih dvo- in večjezičnih vrtcev na Koroškem, je povedala, da novi zakon vsekakakor prinaša pozitivne novosti tudi za privatne dvojezične vrtce. Pomembno je, da zakon ne zahteva pogodbe z občino, kot je bilo predvideno v osnutku zakona. Dobro je tudi, da zakon eksplicitno navaja pospeševanje jezika slovenske narodne skupnosti. Kar se tiče pedagoškega dela, zakon določa manjše skupine otrok (do 20 otrok) in manjšo delovno obveznost vrtčevskega osebja, kar je pozitivno za otroke in za zaposlene. Hkrati pa to pomeni, da se bo na Koroškem zmanjšala dvojezična vrtčevska ponudba. Delovna skupnost, ki sedaj skrbi za 16 skupin otrok v zasebnih vrtcih, bo v istih skupinah po novem zakonu nudila 80 mest manj. Če naj bi obdržali sedanjo dvojezično oskrbo, bo treba odpreti nove skupine, torej priskrbeti/dograditi prostore – ni pa še jasno, kako bodo krili višje stroške. Še en izziv se bo pokazal pri dobro usposobljenih pedagoških delavkah/delavcih, saj bodo vrtci potrebovali več kvalificiranega dvojezičnega osebja, ki pa ga na trgu dela že zdaj primanjkuje.
Karl Hren, direktor Mohorjeve družbe, ki ima jasli in vrtec v Slomškovi hiši, je pojasnil, da v njihovem vrtcu ne pričakujejo prostorskih izzivov, novi zakon pa bo vsekakor zaostril situacijo s personalom, saj bodo zaradi nižjega števila otrok v skupinah, poletne oskrbe otrok in zmanjšanja delovne obveznosti pedagogov potrebovali več usposobljenega osebja. Pri stroških za osebje v Mohorjevi hiši ne pričakujejo večjih primanjkljajev, saj se je povišala deželna podpora za vrtce. Uvedli pa bodo prispevek staršev za dodatno ponudbo, torej za prehrano v vrtcu in za dodatno jezikovno spremstvo.
»Če gledamo celoten sistem dvojezičnih vrtcev na Koroškem, ostaja cela vrsta odprtih vprašanj, kako širiti ponudbo dvojezičnih zasebnih vrtcev, ker za investicije ni predvidenih nobenih dodatnih sredstev.«
Manjkajo določila za dvojezične vrtce
Novi zakon predvideva pospeševanje jezika slovenske narodne skupnosti, kar pa odpira še eno vprašanje, saj ni definirano, od kdaj vrtec velja za dvojezičnega, kakšno raven jezikovnega znanja potrebuje strokovno osebje itd. V prihodnje bo torej treba določiti standarde, ki bodo usmerjali razvoj dvojezičnih vrtcev.
