Pretekli četrtek, 15. decembra, so v Šentjakobu svečano odprli prenovljeno ljudsko šolo, ki je prvi med projekti nastajanja šolskega centra Šentjakob. Ravnatelj šole Joško Ottowitz je povedal, da zdaj že prenavljajo sosednjo srednjo šolo, potem pa se bodo lotili še prenove vrtca, tako da se bodo otroci v Šentjakobu lahko izobraževali od jaslic do konca srednje šole in še dlje, saj lahko šolanje vse do mature nadaljujejo tudi na VŠ Šentpeter.
Katere spremembe je prinesla prenova ljudske šole?
Joško Ottowitz: Prenova je prinesla prijetno vzdušje in več prostora. Stara šola je bila temačna, zdaj pa imamo veliko svetlobe, lesena tla in deloma nove prostore za šolarje in učiteljski tim. Imamo novo garderobo, delavnico za ročne spretnosti, glasbeno sobo, dodaten razred ter novo zbornico in direkcijo.
Zakaj ste potrebovali več razredov?
Pred leti so zaprli ljudsko šolo Podgorje in ljudsko šolo Podrožca, zato smo v Šentjakobu potrebovali več prostorov. Prognoza kaže, da bo v naslednjih letih število prijav še naraslo za 20 do 30 odstotkov. Prostore pa potrebujemo tudi za možnost celodnevne oskrbe do 16., po potrebi tudi do 17. ure.
Ljudska šola, vrtec in srednja šola so že zdaj v sosednjih poslopjih. Kaj pričakujete od šolskaga kampusa oz. centra?
Prva velika sprememba je, da med poslopji ne bo več avtomobilov, kar bo omogočilo varno gibanje na tem arealu, s tem pa bo tudi več skupne rabe prostorov. Celodnevno oskrbo imamo že sedaj tako organizirano, da gredo naši učenke in učenci na kosilo v srednjo šolo, kjer dve skupini tudi ostaneta in imata učne ure in prosti čas. Kadar potrebujemo sobo za fiziko ali za računalništvo, že sodelujemo s srednjo šolo, obratno pa srednješolci včasih koristijo našo telovadnico ali prostor za ročne spretnosti. Takšno povezovanje bo v prihodnje še bolj intenzivno.
Bo izobraževanje dvojezično?
Naša ljudska šola je dvojezična. Z zelo zavzetimi učiteljicami smo se odločili za koncept tedenske menjave jezika. Seveda se nam zdi pomembno, da se otroci lahko učijo slovenščino že pred vstopom v šolo, torej že od jaslic, ki so trenutno še v Podrožci. Pomembno pa je tudi, da znanje, ki so ga šolarji usvojili pri imerzivnem pouku, nadgrajujejo v srednji šoli. V ljudski šoli je k slovenščini prijavljenih približno 50 odstotkov učenk in učencev in radi bi, da bi ta delež ostal čim višji tudi v srednji šoli. Mislim, da bo slovenščina pomembna tudi v prihodnje, če želimo zagotoviti šolanje do mature, saj bo marsikaterega srednješolca pot vodila v Višjo šolo v Šentpetru, ki bo tudi del našega kampusa.
Koga bi še radi vključili v življenje na kampusu?
Zelo dobro sodelujemo z občino, pa tudi z društvi. V bližini naše šole imamo bogato športno ponudbo: nogometno igrišče, majhno smučišče, center za tek na smučeh, tenis in lahko atletiko. V srednji šoli pa je tudi glasbena šola in vse to bi radi povezali v pestro ponudbo za šolarje.
